»Nehajte se družiti«
V Srbiji skokovito narašča število okuženih, tudi v zdravstvu.
Odpri galerijo
»Naslednja dva ali trije tedni bodo določili našo usodo,« je dejal predsednik Srbije Aleksandar Vučić.
V državah nekdanje Jugoslavije – brez Slovenije – je bilo do konca redakcije uradno 4940 okuženih z novim koronavirusom, 123 ljudi je umrlo.
Sorazmerno malo okuženih gre pripisati tudi dejstvu, da je testiranj še vedno premalo. Odkar je Srbija v zadnjih dneh začela množično testirati ljudi, število okuženih opazno raste – v zadnjih 24 urah 292 novih.
»Naslednja dva ali trije tedni bodo določili našo usodo,« je dejal predsednik Aleksandar Vučić.
Velik porast okuženih v Srbiji v zadnjih dneh ni samo rezultat obsežnejšega testiranja, temveč tudi nekaterih specifičnih okoliščin.
Ena izmed teh je dejstvo, da je Srbska pravoslavna cerkev še prejšnji teden izvajala cerkvene obrede, tudi pitje iz istega kozarca in razdelitev hostij z isto žličko, kar je starodavna, a v času epidemije lahko usodna navada. Šele to nedeljo na verskih obredih ni bilo vernikov.
Drugi vzrok za porast okužb je vojska, ki je od začetka epidemije pomagala sprejemati več kot 300.000 zdomcev v domovino in jih namestiti v karanteno, pri čemer se je okužilo precej vojakov.
Tretji vzrok je nedisciplina ali pa nerazumevanje prebivalcev, kako pomembno je, da se ne družijo. Tako so kljub vsem mogočim ukrepom prejšnji teden množično kupovali na tržnicah, zato so te zaprli.
Družijo se tudi v Črni gori, od koder kljub sprejetim ukrepom proti druženju poročajo o »roštiljadah« v naravi, kar je tradicija po vsem Balkanu.
Druženja prav tako ni bilo mogoče ustaviti v Prištini: šele ko so zaprli glavne ulice in trge, pa tudi vse ulice, ki vodijo tja, so se ljudje nehali zbirati.
Ukrepi v državah Zahodnega Balkana so usmerjeni proti druženju ljudi, kar je na Balkanu izredno težko doseči.
Praviloma so povsod uvedli policijsko uro, da ne more biti znamenitega večernega pohajanja po ulicah – korza. V Srbiji je minuli konec tedna policijska ura trajala kar 40 ur; le tako so lahko preprečili številna druženja, a so policisti kljub temu našteli 600 kršitev.
»Kot boga vas prosim, nehajte se družiti,« je v enem od televizijskih nastopov pozval ljudi predsednik Vučić in omejil druženje na dve osebi. Sprejel je tudi nenavaden sklep: pse lahko sprehajajo med enajsto uro zvečer in eno ponoči. Tudi sprehajalci psov so bili namreč prej navajeni, da se ob isti uri množično srečujejo na dvoriščih.
Na Balkanu so predvsem številni zdomci, ki so se vrnili domov, v karanteni in samoizolaciji.
V Severni Makedoniji je kar 12.000 domačinov izoliranih za 14 dni.
V Srbiji in Črni gori je predpisana osamitev 28 dni, za prekršitev pa zagrožena zaporna kazen v Srbiji tri, v Črni gori pa kar 12 let.
Skrb vzbuja dejstvo, da je med okuženimi na Zahodnem Balkanu čedalje več zaposlenih v zdravstvu.
Zaradi množične okužbe, tudi kirurgov, je moral po treh tednih epidemije prenehati delovati Inštitut za vaskularne bolezni na Dedinju v Beogradu, v katerem vsako leto operirajo okoli 3000 srčnih bolnikov. Naročene paciente, ki niso imeli znakov bolezni covid-19, so kljub epidemiji in izrednim razmeram operirali. Rezultat: 67 okuženih med zaposlenimi od 250 testiranih v tej bolnišnici.
O okuženih zdravnikih in medicinskih sestrah so poročali tudi iz bolnišnic v Valjevu, Ćupriji, glavni beograjski porodnišnici in od drugod.
Okužb v zdravstvu je čedalje več tudi v drugih državah, predvsem v BiH, kjer je zdravniška zbornica opozorila, da ponekod zdravniki imajo zaščitno opremo, predvsem v manjši centrih pa delajo brez zaščite.
Sorazmerno malo okuženih gre pripisati tudi dejstvu, da je testiranj še vedno premalo. Odkar je Srbija v zadnjih dneh začela množično testirati ljudi, število okuženih opazno raste – v zadnjih 24 urah 292 novih.
»Naslednja dva ali trije tedni bodo določili našo usodo,« je dejal predsednik Aleksandar Vučić.
Cerkveni dejavnik
Velik porast okuženih v Srbiji v zadnjih dneh ni samo rezultat obsežnejšega testiranja, temveč tudi nekaterih specifičnih okoliščin.
Ena izmed teh je dejstvo, da je Srbska pravoslavna cerkev še prejšnji teden izvajala cerkvene obrede, tudi pitje iz istega kozarca in razdelitev hostij z isto žličko, kar je starodavna, a v času epidemije lahko usodna navada. Šele to nedeljo na verskih obredih ni bilo vernikov.
Drugi vzrok za porast okužb je vojska, ki je od začetka epidemije pomagala sprejemati več kot 300.000 zdomcev v domovino in jih namestiti v karanteno, pri čemer se je okužilo precej vojakov.
Tretji vzrok je nedisciplina ali pa nerazumevanje prebivalcev, kako pomembno je, da se ne družijo. Tako so kljub vsem mogočim ukrepom prejšnji teden množično kupovali na tržnicah, zato so te zaprli.
Proti druženju je težko zmagati
Družijo se tudi v Črni gori, od koder kljub sprejetim ukrepom proti druženju poročajo o »roštiljadah« v naravi, kar je tradicija po vsem Balkanu.
Druženja prav tako ni bilo mogoče ustaviti v Prištini: šele ko so zaprli glavne ulice in trge, pa tudi vse ulice, ki vodijo tja, so se ljudje nehali zbirati.
Ukrepi v državah Zahodnega Balkana so usmerjeni proti druženju ljudi, kar je na Balkanu izredno težko doseči.
Nekateri ukrepi
Praviloma so povsod uvedli policijsko uro, da ne more biti znamenitega večernega pohajanja po ulicah – korza. V Srbiji je minuli konec tedna policijska ura trajala kar 40 ur; le tako so lahko preprečili številna druženja, a so policisti kljub temu našteli 600 kršitev.
»Kot boga vas prosim, nehajte se družiti,« je v enem od televizijskih nastopov pozval ljudi predsednik Vučić in omejil druženje na dve osebi. Sprejel je tudi nenavaden sklep: pse lahko sprehajajo med enajsto uro zvečer in eno ponoči. Tudi sprehajalci psov so bili namreč prej navajeni, da se ob isti uri množično srečujejo na dvoriščih.
Na Balkanu so predvsem številni zdomci, ki so se vrnili domov, v karanteni in samoizolaciji.
V Severni Makedoniji je kar 12.000 domačinov izoliranih za 14 dni.
V Srbiji in Črni gori je predpisana osamitev 28 dni, za prekršitev pa zagrožena zaporna kazen v Srbiji tri, v Črni gori pa kar 12 let.
Porast okuženih v zdravstvu
Skrb vzbuja dejstvo, da je med okuženimi na Zahodnem Balkanu čedalje več zaposlenih v zdravstvu.
Zaradi množične okužbe, tudi kirurgov, je moral po treh tednih epidemije prenehati delovati Inštitut za vaskularne bolezni na Dedinju v Beogradu, v katerem vsako leto operirajo okoli 3000 srčnih bolnikov. Naročene paciente, ki niso imeli znakov bolezni covid-19, so kljub epidemiji in izrednim razmeram operirali. Rezultat: 67 okuženih med zaposlenimi od 250 testiranih v tej bolnišnici.
O okuženih zdravnikih in medicinskih sestrah so poročali tudi iz bolnišnic v Valjevu, Ćupriji, glavni beograjski porodnišnici in od drugod.
Okužb v zdravstvu je čedalje več tudi v drugih državah, predvsem v BiH, kjer je zdravniška zbornica opozorila, da ponekod zdravniki imajo zaščitno opremo, predvsem v manjši centrih pa delajo brez zaščite.
