Obveščevalci po vsem svetu iščejo prave podatke o okužbah s koronavirusom

Nekatere države prikrivajo podatke.
Fotografija: Delo obveščevalnih služb je v času koronavirusa spremenjeno: zdravje ljudi je postalo pomembna kategorija za obveščevalce. FOTO: Gaillard/Reuters
Odpri galerijo
Delo obveščevalnih služb je v času koronavirusa spremenjeno: zdravje ljudi je postalo pomembna kategorija za obveščevalce. FOTO: Gaillard/Reuters

Mediji v Črni gori so danes objavili poziv njihove vlade vojaški zvezi Nato za pomoč pri borbi s koronavirusom. Prošnjo Natu je država poslala sicer že pred petimi dnevi. Potrebuje vse, kar si je mogoče zamisliti: med drugim 5,6 milijona kirurških mask, 6,5 milijona rokavic in vojaško bolnišnico s tisoč posteljami. To je čisto drugače, kot je pred dvema tednoma povedal za Delo veleposlanik Črne gore v Ljubljani Vujica Lazović.

Črna gora je bila ena redkih držav, ki pred dvema tednoma uradno še ni imela potrjenega niti enega primera novega koronavirusa, ko so bile po podatkih svetovnega merilca okužb Worldometer že vse države okužene.

Takrat se je hvalila, da gre zasluga za uspešno borbo z virusom najprej dobro organiziranemu zdravstvu in odločnim omejujočim ukrepom.

A samo teden dni kasneje je poslala prošnjo Natu, iz katere je razbrati, da nima za borbo proti virusu prav ničesar. Kako je to mogoče?

Medicinski strokovnjaki iz Kitajske so prišli pomagat na Balkan. FOTO: Reuters
Medicinski strokovnjaki iz Kitajske so prišli pomagat na Balkan. FOTO: Reuters

 

Zakaj ni pravih podatkov


V Mednarodnem inštitutu za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane menijo, da je vzrok v spremenjenem delovanju obveščevalnih služb v času koronavirusa.

Nekatere države svoje podatke o koronavirusu v javnosti prikrivajo ali javnost obveščajo lažno, večkrat pa – predvsem pri revnejših državah, kakršne so balkanske – niti ne izvedejo toliko testov, da bi podatki lahko bili vsaj približno pravi.

 

Za primerjavo: ko smo v Sloveniji izvedli že več kot 17.000 testov in imeli 632 okuženih, je sedemmilijonska Srbija izvedla šele dobrih tisoč testov in imela 457 okuženih.

Ker so tudi običajne komunikacijske poti med državami zaradi izrednih razmer, tudi zaprtih meja, prekinjene, so iz vseh naštetih razlogov zdaj agenti obveščevalnih služb tisti, ki se poskušajo po raznih kanalih v opazovanih državah prebiti do pravih podatkov o koronavirusu.

Posamezne države se tudi »delajo« močnejše, kot v resnici so, tako zaradi pomiritve domačega prebivalstva kot tudi zaradi zunanjepolitičnih razlogov.


Novo delo obveščevalnih služb


Poglavitni namen delovanja obveščevalnih služb ni skrb za človeška življenja, pač pa poskušajo na podlagi zbranih podatkov njihove države predvideti prihodnje gospodarske možnosti in politično dejavnost posameznih drugih držav ter spreminjanje mednarodnih odnosov zaradi posledic epidemije.

Obveščevalci proučujejo stanje zdravstvenih zmogljivosti v državah in stopnjo razvoja farmacevtske industrije, posebno tudi možnosti za razvoj cepiva ali zdravila. Trudijo se odkriti, kako daleč je posamezna država v tem prizadevanju. Zdravje populacije posameznih držav je zdaj pomembna komponenta mednarodne politike.

Prostovoljci Rdečega križa razdeljujejo pomoč romski skupnosti v Podgorici v Črni gori. FOTO: Montenegro
Prostovoljci Rdečega križa razdeljujejo pomoč romski skupnosti v Podgorici v Črni gori. FOTO: Montenegro


Tipičen primer prikrivanja podatkov je po navedbah inštituta IFIMES Iran, ki je Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) sporočal le petino vseh okuženih primerov.

Znano je tudi, da je Kitajska prikrivala pojav virusa sars leta 2002, ki so ga takrat odkrili šele nemški obveščevalci, zato je vprašanje tudi, kakšna je resnica o kitajski borbi s koronavirusom danes.

Pozornost obveščevalnih služb, tudi ameriške Cie, je usmerjena predvsem k tema dvema državama, menijo analitiki inštituta IFIMES. Toda tudi balkanske države niso izvzete iz delovanja obveščevalnih služb.
 

Aktivnosti črnogorske varnostne agencije


Ena bolj aktivnih je Agencija za nacionalno varnost Črne gore, ki poskuša – tako inštitut za balkanske študije – z napačnimi podatki »okužiti« varnostno-obveščevalni sistem Nata, da bi dosegla cilje svoje države.

Tako je najprej prikrivala podatke o okuženih in se predstavljala kot ena redkih držav v svetu, ki je uspešna v boju z virusom, kar po podatkih obveščevalcev menda ni resnično stanje in to dokazuje tudi prošnja Natu za obsežno medicinsko pomoč le teden dni kasneje.

Eden zunanjih ciljev je vzbujanje odpora proti Srbiji, menijo v inštitutu IFIMES, od tod lažna informacija o sporu v povezavi z respiratorji med Beogradom in Podgorico v medijih.

Čakajoči pred trgovino v Podgorici ob uvedbi ukrepov proti koronavirusu v Črni gori pred dvema tednoma, ko ga tam uradno še ni bilo. FOTO: Reuters
Čakajoči pred trgovino v Podgorici ob uvedbi ukrepov proti koronavirusu v Črni gori pred dvema tednoma, ko ga tam uradno še ni bilo. FOTO: Reuters

 

Ovaduštvo in 12 let zapora


Kako gre Črni gori za nohte, kaže tudi skrajno necivilizacijski način borbe proti virusu. Vlada objavlja imena potencialno bolnih ljudi, ki jim je predpisala samoizolacijo. Seznam je na spletnih straneh vlade z namenom medsebojnega ovaduštva ljudi.

 

Namen je v celoti uspel, saj sosed prijavi soseda, če je ta na seznamu za samoizolacijo, a ga tudi vidi, kako zapusti stanovanje ali hišo.

Za kršitelje je predvidena denarna kazen in do 12 let zapora. Prvih 30 kršiteljev je že v sodnem postopku. Gre predvsem za zdomce, ki so se vrnili domov iz evropskih držav.
 

Prikrivanje virusa v Srbiji zaradi volitev


Tudi Srbija je – kot so razkrili tamkajšnji mediji – nekaj dni prikrivala prvi primer okužbe v svoji državi. Razlogi so bili notranjepolitični, saj je vladajoča stranka zbirala podpise za nastop na volitvah. V pičlih vmesnih petih dneh je zbrala več kot 90.000 podpisov, nato je predsednik stranke in države Aleksandar Vučić šele objavil prvo okužbo.

Tudi v Srbiji poteka živahna medijska dejavnost, usmerjena na vse strani. Tako so srbski mediji pred dvema dnevoma objavili, da je brat dolgoletnega predsednika Črne gore Mila Đukanovića, sicer lastnik banke in številnih nepremičnin, doživel srčni infarkt. Brat predsednik mu j menda hotel zagotoviti zdravljenje v Švici ali Nemčiji in prevoz z zasebnim letalom do tja, a ga zaradi epidemije niso hoteli nikjer sprejeti.

V Črni gori pravijo, da je to lažna novica.

IFIMES opozarja, da postajajo mediji čedalje bolj polje specialne vojne med državami, ki jo sprožajo prav obveščevalne službe. Novinarji so bolj dovzetni za manipulacije, saj praviloma zaradi razmer redkeje hodijo na teren, da bi se iz prve roke prepričali, kako je.

Srbski vojaki pripravljajo za bolnike s koronavirusom gospodarsko razstavišče v Novem Sadu. FOTO: Reuters
Srbski vojaki pripravljajo za bolnike s koronavirusom gospodarsko razstavišče v Novem Sadu. FOTO: Reuters

Preberite še:

Komentarji: