Neizprosna igra številk v Westminstru
Boris Johnson za potrditev novega ločitvenega sporazuma potrebuje glasove opozicije.
Odpri galerijo
Britanska vlada bo v parlamentu danes poskušala izvesti glasovanje o novem ločitvenem sporazumu. Foto: Reuters
Težave pri potrjevanju novega ločitvenega sporazuma so bile pričakovane, a kljub temu je politično dogajanje na Otoku konec tedna presenetilo tudi tiste, ki so mislili, da se brexit ne more še bolj zaplesti. V nadaljevanju pojasnjujemo položaj, ki je nastal po odločitvi parlamenta, da bo preložil dokončno glasovanje o novem sporazumu.
Britanski poslanci bi morali odločati o sporazumu, ki ga je vladi Borisa Johnsona prejšnji teden v nasprotju s pričakovanji uspelo doseči z EU, a so se odločili, da bodo dokončno glasovanje izvedli šele po sprejetju ključne zakonodaje, na podlagi katere bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Unije. Namen preložitve glasovanja je bil preprečiti možnost brexita brez dogovora konec tega meseca, večina britanskih evroskeptikov in članov Johnsonove vlade pa je odločitev razumela kot še en poskus preprečitve uveljavitve referendumskega izida izpred treh let.
Ker parlament v soboto ni odločal o novem sporazumu, je začel veljati tako imenovani Bennov zakon, ki ga je parlament mimo vlade sprejel v začetku prejšnjega meseca. Skladno s tem je britanski premier poslal v Bruselj prošnjo za še en odlog izstopa, saj mu v parlamentu do predvidenega roka ni uspelo potrditi dogovora in s tem odpraviti nevarnosti neurejenega brexita. Johnson je v prošnji jasno nakazal, da se z novim odlogom ne strinja in da je zaprosil zanj izključno zato, ker ga je v to prisilil parlament.
Britanska vlada bo danes po pričakovanjih predstavila zakonodajo, ki bo podlaga za izstop države iz EU, in poskusila izvesti glasovanje o novem ločitvenem sporazumu, pod pogojem, da se bo s tem strinjal predsednik spodnjega doma parlamenta John Bercow. Čeprav vlada nima večine v spodnjem domu, obstajajo razmeroma dobre možnosti, da ji bo uspelo zagotoviti 320 poslanskih glasov, kolikor jih potrebuje za potrditev sporazuma. Kljub temu zapleti niso izključeni. Pri potrjevanju zakona o uveljavitvi sporazuma pričakujejo glasovanje o novih dopolnilih, tudi o predlogih opozicijskih laburistov, da bi o vsebini sporazuma Britanci odločali na še enem referendumu oziroma da bi država po brexitu ostala v carinski uniji z EU.
Boris Johnson in njegovi ministri vztrajajo, da bo Združeno kraljestvo v vsakem primeru izstopilo iz EU do 31. oktobra. »Vlada ima sredstva in zmožnosti, da to zagotovi,« je včeraj v nastopu na Sky News poudaril Michael Gove, minister, zadolžen za priprave na brexit brez dogovora. Johnsonova vlada verjame, da je EU zdaj, ko je nov ločitveni sporazum dosežen, na njeni strani, in ne na strani poslancev, ki na vsak način hočejo otežiti brexit oziroma ga preprečiti. Če bo vladi spodletelo in če britanski parlament prihodnji teden ne bo potrdil novega ločitvenega sporazuma, bo nehvaležna odločitev o tem, kaj se bo zgodilo konec meseca, v rokah voditeljev sedemindvajseterice.
Bruselj – V EU27 spremljajo zaplete pri izpeljavi brexita na Otoku brez dramatiziranja in čakajo na jasnost v zvezi s potrjevanjem sporazuma o izstopu, kot so ga pogajalci sklenili v četrtek v britanskem parlamentu.
Veleposlaniki držav članic pri EU so se v nedeljo dopoldne na hitro sestali z glavnim pogajalcem Michelom Barnierjem. Ratifikacijske postopke naj bi nadaljevali ne glede na zadnje dogajanje v Londonu. Po najbolj optimističnem scenariju bi sporazum lahko potrdili že na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta, ki se začenja danes v Strasbourgu in bo trajalo do četrtka. Tudi usmerjevalna skupina evropskega parlamenta pod vodstvom liberalca Guyja Verhofstadta bo danes analizirala položaj.
Pred uradnim odzivom na tretjo britansko prošnjo za odlog brexita – rok se bo iztekel 31. oktobra – bodo morali razčistiti stvari v britanski politiki. Predvidoma ne bi smelo biti težav s krajšim, nekajtedenskim tehničnim podaljšanjem, da bi na Otoku lahko opravili vse postopke. Daljše, večmesečno odločanje bi se lahko zgodilo samo, če bi se v Združenem kraljestvu odločili, denimo, za volitve ali še en referendum o brexitu. V trenutnih okoliščinah je verjetnost, da bi še enkrat odprli dosežen ločitveni sporazum in se pogajali o tem, enaka ničli.
Odločitev o odlogu mora sprejeti evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav članic. Njegov predsednik Donald Tusk (1. decembra ga bo zamenjal belgijski premier Charles Michel) bo najprej opravil posvetovanja z njimi. Pristojnost za nadaljnji odlog brexita ima evropski svet, odločitev mora biti sprejeta soglasno. Čeprav nekaj voditeljev na čelu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ne kaže navdušenja nad stalnim odlaganjem brexita, ni pričakovati, da bi katera od članic blokirala odločitev. Peter Žerjavič
Kaj se je zgodilo v soboto?
Britanski poslanci bi morali odločati o sporazumu, ki ga je vladi Borisa Johnsona prejšnji teden v nasprotju s pričakovanji uspelo doseči z EU, a so se odločili, da bodo dokončno glasovanje izvedli šele po sprejetju ključne zakonodaje, na podlagi katere bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Unije. Namen preložitve glasovanja je bil preprečiti možnost brexita brez dogovora konec tega meseca, večina britanskih evroskeptikov in članov Johnsonove vlade pa je odločitev razumela kot še en poskus preprečitve uveljavitve referendumskega izida izpred treh let.
Johnsonova vlada verjame, da je EU zdaj, ko je nov ločitveni sporazum dosežen, na njeni strani. Foto: Reuters
Zakaj je Združeno kraljestvo zaprosilo za še en odlog brexita?
Ker parlament v soboto ni odločal o novem sporazumu, je začel veljati tako imenovani Bennov zakon, ki ga je parlament mimo vlade sprejel v začetku prejšnjega meseca. Skladno s tem je britanski premier poslal v Bruselj prošnjo za še en odlog izstopa, saj mu v parlamentu do predvidenega roka ni uspelo potrditi dogovora in s tem odpraviti nevarnosti neurejenega brexita. Johnson je v prošnji jasno nakazal, da se z novim odlogom ne strinja in da je zaprosil zanj izključno zato, ker ga je v to prisilil parlament.
Bo parlament potrdil ločitveni sporazum?
Britanska vlada bo danes po pričakovanjih predstavila zakonodajo, ki bo podlaga za izstop države iz EU, in poskusila izvesti glasovanje o novem ločitvenem sporazumu, pod pogojem, da se bo s tem strinjal predsednik spodnjega doma parlamenta John Bercow. Čeprav vlada nima večine v spodnjem domu, obstajajo razmeroma dobre možnosti, da ji bo uspelo zagotoviti 320 poslanskih glasov, kolikor jih potrebuje za potrditev sporazuma. Kljub temu zapleti niso izključeni. Pri potrjevanju zakona o uveljavitvi sporazuma pričakujejo glasovanje o novih dopolnilih, tudi o predlogih opozicijskih laburistov, da bi o vsebini sporazuma Britanci odločali na še enem referendumu oziroma da bi država po brexitu ostala v carinski uniji z EU.
Nasprotniki brexita med protestom pred britanskim parlamentom. Foto: Reuters
Kdaj bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU?
Boris Johnson in njegovi ministri vztrajajo, da bo Združeno kraljestvo v vsakem primeru izstopilo iz EU do 31. oktobra. »Vlada ima sredstva in zmožnosti, da to zagotovi,« je včeraj v nastopu na Sky News poudaril Michael Gove, minister, zadolžen za priprave na brexit brez dogovora. Johnsonova vlada verjame, da je EU zdaj, ko je nov ločitveni sporazum dosežen, na njeni strani, in ne na strani poslancev, ki na vsak način hočejo otežiti brexit oziroma ga preprečiti. Če bo vladi spodletelo in če britanski parlament prihodnji teden ne bo potrdil novega ločitvenega sporazuma, bo nehvaležna odločitev o tem, kaj se bo zgodilo konec meseca, v rokah voditeljev sedemindvajseterice.
Bruselj čaka na zbistritev položaja
Bruselj – V EU27 spremljajo zaplete pri izpeljavi brexita na Otoku brez dramatiziranja in čakajo na jasnost v zvezi s potrjevanjem sporazuma o izstopu, kot so ga pogajalci sklenili v četrtek v britanskem parlamentu.
Veleposlaniki držav članic pri EU so se v nedeljo dopoldne na hitro sestali z glavnim pogajalcem Michelom Barnierjem. Ratifikacijske postopke naj bi nadaljevali ne glede na zadnje dogajanje v Londonu. Po najbolj optimističnem scenariju bi sporazum lahko potrdili že na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta, ki se začenja danes v Strasbourgu in bo trajalo do četrtka. Tudi usmerjevalna skupina evropskega parlamenta pod vodstvom liberalca Guyja Verhofstadta bo danes analizirala položaj.
Pred uradnim odzivom na tretjo britansko prošnjo za odlog brexita – rok se bo iztekel 31. oktobra – bodo morali razčistiti stvari v britanski politiki. Predvidoma ne bi smelo biti težav s krajšim, nekajtedenskim tehničnim podaljšanjem, da bi na Otoku lahko opravili vse postopke. Daljše, večmesečno odločanje bi se lahko zgodilo samo, če bi se v Združenem kraljestvu odločili, denimo, za volitve ali še en referendum o brexitu. V trenutnih okoliščinah je verjetnost, da bi še enkrat odprli dosežen ločitveni sporazum in se pogajali o tem, enaka ničli.
Odločitev o odlogu mora sprejeti evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji držav članic. Njegov predsednik Donald Tusk (1. decembra ga bo zamenjal belgijski premier Charles Michel) bo najprej opravil posvetovanja z njimi. Pristojnost za nadaljnji odlog brexita ima evropski svet, odločitev mora biti sprejeta soglasno. Čeprav nekaj voditeljev na čelu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ne kaže navdušenja nad stalnim odlaganjem brexita, ni pričakovati, da bi katera od članic blokirala odločitev. Peter Žerjavič
