Šibek funt in negotovost slabita trošenje Britancev
Tri leta po referendumu: funt izgubil desetino vrednosti proti evru, inflacija višja, gospodarska rast pa nižja kot v EU27
Odpri galerijo
Britansko gospodarstvo je v zadnjih treh letih raslo počasneje kot v državah EU-27, cene pa so zaradi padca funta dobile pospešek. Foto Henry Nicholls Reuters
Če bi se britanski volivci 23. junija 2016 odločili, da ostanejo v Uniji, bi bil lahko obseg tamkajšnjega gospodarstva približno tri odstotke večji, kot je sicer. V vsakem četrtletju po brexitu je bilo izgubljenih skoraj osem milijard evrov, ocenjujejo v bonitetni hiši Standard&Poor's. Analitiki opozarjajo na posledice padca funta, ki je zvišal inflacijo in zmanjšal domače trošenje, ni pa prinesel pozitivnih učinkov za izvoznike, predvsem ker niso znižali cen, ob tem pa v svoje izdelke vgrajujejo uvožene dražje komponente.
»Gospodarstvo držav EU27 se je v zadnjih treh letih realno okrepilo za okoli 5,8 odstotka, gospodarstvo Združenega kraljestva pa manj, za okoli 4,1 odstotka. A ta razlika je še večja pri Britancih, ki kupujejo izdelke v evrih ali potujejo v območje evra. Funt je namreč izgubil desetino vrednosti proti evru,« na posledice slabitve britanske valute, živahnejšo dinamiko cen in posledično nižjo rast razpoložljivega dohodka Britancev opozarja tudi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
V času po referendumu so se pač cene v Združenem kraljestvu zvišale za sedem odstotkov, v EU27 pa povprečno le za 4,6 odstotka. Ob nižji rasti so na Otoku tudi manj zaposlovali kot na celini. Zaposlenost se je v EU27 okrepila za 3,7 odstotka, v Združenem kraljestvu pa za 2,9 odstotka. Negotovost po referendumu je vplivala tudi na nižjo rast cen nepremičnin ali celo na njihov padec, ki pa je bil omejen na prestižne dele Londona. Zaradi potrditve brexita je obdobje nizkih obrestnih mer daljše, kot smo ga prej predvidevali, ugotavlja Ivanc.
A po drugi strani sogovornik poudarja, da so »v zadnjih treh letih v Združenem kraljestvu sprejeli za 140 milijard ameriških dolarjev neposrednih tujih investicij, kar je več kot Francija in Nemčija skupaj. Svetovni investitorji torej pričakujejo, da bo okolje ostalo prijazno za poslovanje. Velika prednost sta dobro delujoče anglosaško pravo ter neverjeten bazen talentov pri kreativnih industrijah, poslovnem svetovanju, pravu in financah.«
Neznanke o prihodnjem sodelovanju med Združenim kraljestvom in EU še obstajajo, a politična negotovost vsaj za zdaj ne vpliva bistveno na gospodarsko sodelovanje, ugotavlja Ivanc. Nekaj multinacionalk je sicer napovedalo selitev dela proizvodnje na celino (Schaeffler, Philips, Jaguar Land Rover itd.), a njihova odločitev ni nujno dokončna, kar nekaj podjetij pa je, spodbujenih s konkurenčnim tečajem funta, napovedalo odprtje novih zmogljivosti v Združenem kraljestvu.
Največ skrbi in negotovosti občutijo tisti proizvajalci na Otoku, ki so vključeni v večkratne blagovne tokove v obe smeri. »Ti najbolj prestavljajo svoje investicijske odločitve na celino ali v prihodnost. Cena brexita bo tako nekoliko višja na daljši rok, prav tako bo nekoliko bolj prizadela Združeno kraljestvo.«
V investicijskem bančništvu so družbe prenesle del aktivnosti iz Cityja v Frankfurt, Pariz, Dublin in Amsterdam, vendar aktivnosti na Otoku še ohranjajo. Ob tem pa London zapuščajo tudi nekatere evropske institucije, kot sta Evropska agencija za zdravila in Evropski bančni organ (EBA).
»Gospodarstvo držav EU27 se je v zadnjih treh letih realno okrepilo za okoli 5,8 odstotka, gospodarstvo Združenega kraljestva pa manj, za okoli 4,1 odstotka. A ta razlika je še večja pri Britancih, ki kupujejo izdelke v evrih ali potujejo v območje evra. Funt je namreč izgubil desetino vrednosti proti evru,« na posledice slabitve britanske valute, živahnejšo dinamiko cen in posledično nižjo rast razpoložljivega dohodka Britancev opozarja tudi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Delo Infografika Foto Delo
V času po referendumu so se pač cene v Združenem kraljestvu zvišale za sedem odstotkov, v EU27 pa povprečno le za 4,6 odstotka. Ob nižji rasti so na Otoku tudi manj zaposlovali kot na celini. Zaposlenost se je v EU27 okrepila za 3,7 odstotka, v Združenem kraljestvu pa za 2,9 odstotka. Negotovost po referendumu je vplivala tudi na nižjo rast cen nepremičnin ali celo na njihov padec, ki pa je bil omejen na prestižne dele Londona. Zaradi potrditve brexita je obdobje nizkih obrestnih mer daljše, kot smo ga prej predvidevali, ugotavlja Ivanc.
Še vedno privlačni za naložbe
A po drugi strani sogovornik poudarja, da so »v zadnjih treh letih v Združenem kraljestvu sprejeli za 140 milijard ameriških dolarjev neposrednih tujih investicij, kar je več kot Francija in Nemčija skupaj. Svetovni investitorji torej pričakujejo, da bo okolje ostalo prijazno za poslovanje. Velika prednost sta dobro delujoče anglosaško pravo ter neverjeten bazen talentov pri kreativnih industrijah, poslovnem svetovanju, pravu in financah.«
Neznanke o prihodnjem sodelovanju med Združenim kraljestvom in EU še obstajajo, a politična negotovost vsaj za zdaj ne vpliva bistveno na gospodarsko sodelovanje, ugotavlja Ivanc. Nekaj multinacionalk je sicer napovedalo selitev dela proizvodnje na celino (Schaeffler, Philips, Jaguar Land Rover itd.), a njihova odločitev ni nujno dokončna, kar nekaj podjetij pa je, spodbujenih s konkurenčnim tečajem funta, napovedalo odprtje novih zmogljivosti v Združenem kraljestvu.
Največ skrbi in negotovosti občutijo tisti proizvajalci na Otoku, ki so vključeni v večkratne blagovne tokove v obe smeri. »Ti najbolj prestavljajo svoje investicijske odločitve na celino ali v prihodnost. Cena brexita bo tako nekoliko višja na daljši rok, prav tako bo nekoliko bolj prizadela Združeno kraljestvo.«
V investicijskem bančništvu so družbe prenesle del aktivnosti iz Cityja v Frankfurt, Pariz, Dublin in Amsterdam, vendar aktivnosti na Otoku še ohranjajo. Ob tem pa London zapuščajo tudi nekatere evropske institucije, kot sta Evropska agencija za zdravila in Evropski bančni organ (EBA).
