Strah se je zajedel tudi v kosti ameriških vlagateljev
Carinski spori v ZDA najbolj zbijajo cene multinacionalkam, prvi učinek pa je tudi podražitev ameriških izdelkov.
Odpri galerijo
V ozadju trgovinskih sporov se ceni tudi nafta. FOTO: Shutterstock
Ljubljana – V strahu pred zaostrovanjem carinskih vojn so se borze skoraj povsod po svetu obarvale rdeče, tudi nemški Dax je v zadnjem tednu izgubil več kot tri odstotke. Toda indeks ameriških delnic S & P 500 je do včeraj ostal razmeroma nedotaknjen.
Čeprav se je preplah zaradi ameriških carinskih potez na svetovnih trgih začel že konec prejšnjega tedna, se je indeks ameriških delnic S & P 500 opazneje zatresel šele včeraj, ko se je ob odprtju trgov znižal za slab odstotek. Indeksi ameriških borz so se znižali že v ponedeljek, a so se po začetnem preplahu vlagatelji hitro umirili. A zdrs S & P 500 je še vedno precej manjši od indeksov večjih evropskih in azijskih borz. Frankfurtski Dax je, na primer zgolj včeraj, zdrsnil za 1,5 odstotka, skupno pa v treh delovnih dnevih izgublja krepko čez tri odstotke. Vsem ukrepom ameriškega predsednika je skupno to, da bo njihov prvi učinek podražitev vrste ameriških izdelkov in verjetno tudi skromnejši dobički. Ameriški in v ZDA izdelani avtomobili bi se, denimo, lahko podražili zaradi višjih cen jekla in aluminija. Dražje bodo verjetno tudi elektronske naprave, ameriške družbe vezja ali posamezne komponente uvažajo, tudi iz Kitajske.
Nekoliko bolj se Trumpove carinske poteze poznajo ameriškimi multinacionalkam, ki sestavljajo indeks Dow Jones. Vrednost Dow Jonesa se je zadnji teden znižala za okoli tri odstotke. Kot ob prejšnji zaostritvi, ko so ZDA napovedale prvi paket carin, jo je najslabše odnesel proizvajalec letal Boeing, katerega uspeh je močno odvisen tudi od naročil iz Kitajske. Cena delnic se je včeraj ob odprtju trgov znižala za tri odstotke, skupno pa je od začetka junija cena zdrsnila za več kot osem odstotkov. Za primerjavo tečaj delnic Airbusa, se ta mesec ni bistveno spremenil. Te delnice so v zadnjem tednu sicer močno zanihale in ta teden so se hkrati z drugimi evropskimi delnicami pocenila za dobre štiri odstotke.
Glavni indeks hongkongške borze je samo včeraj zdrsnil za skoraj tri odstotke, šanghajske še odstotno točko več. Vzrok niso samo učinki carinskih sporov, ampak tudi strah, da se bo Kitajska na ameriške ukrepe odzvala z znižanjem vrednosti juana. Vrednost te valute se v dolarjih sicer niža že od aprila. Če bodo ZDA uvedle nove carine za izdelke v vrednosti 200 milijard dolarjev, potem Kitajska ne bo morala odgovoriti z enakim protiukrepom, saj je njen izvoz v ZDA manjši od tega zneska. Znižanje vrednosti valute pa lahko prinese umik tujih vlagateljev, kar se dogaja že zdaj.
V ozadju trgovinskih sporov se ceni tudi nafta. Delno zaradi vsega drugega, kar se dogaja na mednarodnih finančnih trgih, delno pa tudi zaradi špekulacij, da bosta Rusija in Savdska Arabija izkoristili težave Irana, Libije in še nekaterih držav. Te zaradi pomanjkanja investicij niso sposobne povečati črpanja. Če bi Opec odstopil od kvot, bi lahko prišlo do izrivanja finančno šibkejših članic na svetovnih trgih. A ob vsem tem ni mogoče prezreti tudi opozoril o ohlajanju gospodarskih rasti.
Čeprav se je preplah zaradi ameriških carinskih potez na svetovnih trgih začel že konec prejšnjega tedna, se je indeks ameriških delnic S & P 500 opazneje zatresel šele včeraj, ko se je ob odprtju trgov znižal za slab odstotek. Indeksi ameriških borz so se znižali že v ponedeljek, a so se po začetnem preplahu vlagatelji hitro umirili. A zdrs S & P 500 je še vedno precej manjši od indeksov večjih evropskih in azijskih borz. Frankfurtski Dax je, na primer zgolj včeraj, zdrsnil za 1,5 odstotka, skupno pa v treh delovnih dnevih izgublja krepko čez tri odstotke. Vsem ukrepom ameriškega predsednika je skupno to, da bo njihov prvi učinek podražitev vrste ameriških izdelkov in verjetno tudi skromnejši dobički. Ameriški in v ZDA izdelani avtomobili bi se, denimo, lahko podražili zaradi višjih cen jekla in aluminija. Dražje bodo verjetno tudi elektronske naprave, ameriške družbe vezja ali posamezne komponente uvažajo, tudi iz Kitajske.
Boeing spet žrtev Trumpovih potez
Nekoliko bolj se Trumpove carinske poteze poznajo ameriškimi multinacionalkam, ki sestavljajo indeks Dow Jones. Vrednost Dow Jonesa se je zadnji teden znižala za okoli tri odstotke. Kot ob prejšnji zaostritvi, ko so ZDA napovedale prvi paket carin, jo je najslabše odnesel proizvajalec letal Boeing, katerega uspeh je močno odvisen tudi od naročil iz Kitajske. Cena delnic se je včeraj ob odprtju trgov znižala za tri odstotke, skupno pa je od začetka junija cena zdrsnila za več kot osem odstotkov. Za primerjavo tečaj delnic Airbusa, se ta mesec ni bistveno spremenil. Te delnice so v zadnjem tednu sicer močno zanihale in ta teden so se hkrati z drugimi evropskimi delnicami pocenila za dobre štiri odstotke.
Infografika Delo.
Juan protiutež carinam?
Glavni indeks hongkongške borze je samo včeraj zdrsnil za skoraj tri odstotke, šanghajske še odstotno točko več. Vzrok niso samo učinki carinskih sporov, ampak tudi strah, da se bo Kitajska na ameriške ukrepe odzvala z znižanjem vrednosti juana. Vrednost te valute se v dolarjih sicer niža že od aprila. Če bodo ZDA uvedle nove carine za izdelke v vrednosti 200 milijard dolarjev, potem Kitajska ne bo morala odgovoriti z enakim protiukrepom, saj je njen izvoz v ZDA manjši od tega zneska. Znižanje vrednosti valute pa lahko prinese umik tujih vlagateljev, kar se dogaja že zdaj.
Cenejša tudi nafta
V ozadju trgovinskih sporov se ceni tudi nafta. Delno zaradi vsega drugega, kar se dogaja na mednarodnih finančnih trgih, delno pa tudi zaradi špekulacij, da bosta Rusija in Savdska Arabija izkoristili težave Irana, Libije in še nekaterih držav. Te zaradi pomanjkanja investicij niso sposobne povečati črpanja. Če bi Opec odstopil od kvot, bi lahko prišlo do izrivanja finančno šibkejših članic na svetovnih trgih. A ob vsem tem ni mogoče prezreti tudi opozoril o ohlajanju gospodarskih rasti.
