Trump drvi s polno paro naprej

Šest mesecev po vrnitvi v Belo hišo je predsednik Donald Trump ponosen na svoje dosežke. ­Ameriškemu gospodarstvu gre vse bolje, v svetu se ga spet bojijo.­ S curljanjem domnevnih podrobnosti o njegovih odnosih s pokojnim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom pa ga lovijo afere iz preteklosti. Med prepričevanjem, da so si tudi to izmislili v prejšnjih demokratskih administracijah, je republikanec zagrozil z zaporom nekdanjemu demokratskemu predhodniku Baracku Obami.

Oče slogana Najprej Amerika je v minulih dneh podpisal dogovor za razvoj umetne inteligence v Pensil­vaniji, končal državno financiranje javnih televizijskih in radijskih programov ter določil višje kazni za preprodajalce mamil. Že prej je dosegel nižjo inflacijo od pričakovane, zaprtje meja za migrante in izgone tistih, ki so vstopili v državo v času demokratskega predsednika Joeja Bidna. Partnerice iz Nata je prisilil v novo razdelitev bremen.

Uresničevanje doktrine Naredimo Ameriko spet veliko poteka s polno paro. V časniku Wall Street Journal so ocenili, da se ameriškemu gospodarstvu vrača moč, finančni trgi in potrošniki se ne bojijo več trgovinskih vojn. Zaradi nižjih davkov in regulacij so posebno optimistični mali poslovneži in celo največja banka JP Morgan ne napoveduje več gospodarske recesije. Morda bo ponovna preizkušnja dejanska uvedba carin, ki jih je Trump obljubil na začetku avgusta, upad inflacije, ki je bila pod Bidnom za številne izdelke od 20- do 30-odstotna, pa vsaj med Trumpovimi privrženci še naprej vzbuja upanje, da predsednik ve, kaj dela.

Pod demokratsko administracijo so delo večinoma dobivali migranti, ki jih Trump zdaj ne­usmiljeno izganja iz ZDA, in državni uslužbenci, ki jih meče na cesto. Vse našteto naj bi pripomoglo h globokim gospodarskim in družbenim spremembam, ki jih je prvi republikanec obljubljal med predvolilno kampanjo. Po prepričanju privržencev se bori proti globoki državi, ki naj bi poleg delavcev uvažala demokratske volivce. Trumpu pomaga, da so demokrati še vedno precej izgubljeni. V prve vrste stranke se prebijajo radikalno levo usmerjeni politiki, kot je kandidat za newyorškega župana Zohran Mamdani. Nasprotniki ga zaradi preteklega zagovarjanja delne odprave zasebne lastnine obtožujejo socializma in komunizma.

Trumpa preganja opolzka voščilnica

Še največ negotovosti je v Trumpovem svetu povzročila vsebina predsednikove domnevne opolzke rojstnodnevne voščilnice zdaj že pokojnemu pedofilskemu znancu bogatih in vplivnih Jeffreyju Epsteinu, svojčas Trumpovemu floridskem sosedu. A tudi tu mu v začetku tedna ni kazalo zelo slabo. V gibanju Naredimo Ameriko spet veliko (Maga) se je po njeni objavi v Wall Street Journalu razširilo prepričanje, da so to afero podtaknili tisti ljudje, ki so za njihovega idola načrtovali več kot 700 let zaporne kazni. Trump je na družbenem omrežju truth social objavil fotografije demokratskih politikov, ki bi jih rad videl v zaporu – s 44. predsednikom Barackom Obamo na vrhu seznama.

Direktorica državnih obveščevalnih služb Tulsi Gabbard je vrhovne uradnike Obamove administracije obtožila zarote zaradi širjenja lažnih govoric o Trumpovem sodelovanju pri ruskem vmešavanju v predsedniške volitve leta 2016, ko je republikanec prvič zmagal v tekmi za Belo hišo. Teh ni mogla dokazati niti dveletna preiskava nekdanjega direktorja FBI Roberta Muellerja, zdaj pa Tulsi Gabbard objavlja dokumente, ki kažejo, da so tedanji obveščevalni prvaki James Clapper, John Brennan, James Comey, Andrew McCabe in Obamova svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice ter zunanji minister John Kerry vedeli, da gre za lažne novice. Kljub temu so jih širili v medijih in ­javnosti.

Tedanja Trumpova demokratska nasprotnica Hillary Clinton je že poravnala globo zaradi plačevanja podobnih govoric, ki so izvirale iz dosjeja, ki ga je o takratnem republikanskem kandidatu pripravil nekdanji britanski agent Christopher Steele. Po mnenju Tulsi Gabbard je treba pred roko pravice pripeljati tudi vse druge vpletene, že zato, da se kaj takšnega ne bi ponovilo. Hillary Clinton je tudi direktorici obveščevalnih služb očitala ruske povezave.

Trump med uspehe uvršča tudi potrditev tako imenovanega velikega čudovitega zakona, ki prinaša več sredstev za izgone, nižje davke, krčenje državne porabe, pospešitev izdajanja dovoljenj za pridobivanje energije ter s tem povezano nižanje cen goriv. Že dosedanje kazenske carine so prinesle rekorden dotok denarja v državni proračun in obljube velikih investicij v ameriško proizvodnjo.

Ploska mu le polovica Američanov

Na mednarodnem prizorišču je Trump obračunaval z jedrskim programom Irana, miril Indijo in Pakistan ter Ruando in Kongo, pomagal je pri stabilizaciji Sirije. Za vse to je bil že trikrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Rusijo bi rad privabil za pogajalsko mizo z uvajanjem sankcij proti kupcem njene nafte in oboroževanjem Ukrajine. Bori se proti kitajskim mamilom, ki ubijejo na stotisoče Američanov, tekmovanju bioloških moških v ženskih športih ter kemičnim ali operativnim spremembam spola otrok. Z industrijo hrane se pogaja o prepovedi barvil in drugih nevarnih kemikalij v hrani, razvija programe za umetno inteligenco in ­kriptovalute.

Polovica Američanov mu ploska, druga polovica pa še naprej nasprotuje vsemu, za kar se zavzema in kar predstavlja ameriški nacionalist. Mnogi med njimi so se pripravljeni boriti proti temu in so še naprej prepričani, da se bo veliki politični obstranec, ki je po svoji podobi preoblikoval republikansko stranko, vendarle spotaknil. Poleg kazenskih carin se finančni trgi bojijo njegovega pritiskanja na odstop predsednika centralne banke Fed Jeroma Powlla. Očitno se je tudi Trump česa naučil od vseh kazenskih in drugih pregonov, ki jim je bil podvržen, saj se na podoben način loteva tekmecev. Guvernerja Powlla obtožuje potrate pri obnavljanju washingtonskega sedeža Fed, zapriseženemu nasprotniku iz Kalifornije, senatorju Adamu Schiffu, pa očita nepravilnosti pri najemanju stanovanjskega kredita.