Trump osupnil z vabilom Putinu
ZDA po Helsinkih: Ameriški predsednik se kot ponavadi ne zmeni za ostre kritike, domače in tuje
Odpri galerijo
Ruski predsednik Putim je svojemu ameriškemu kolegu Trumpu med skupno novinarsko konferenco podaril nogotmetno žogo. FOTO: Grigory Dukor/Reuters
Vodja ameriške nacionalne obveščevalne dejavnosti Dan Coats je v četrtek sredi intervjuja na odru Varnostnega foruma v Aspnu izvedel, da je njegov šef, predsednik ZDA na obisk povabil predsednika Rusije. »Prosim?« je dejal osupli Coats, nato pa se je pridružil smehu v dvorani in dodal »No, to bo nekaj posebnega«.
Srečanje v Helsinkih postaja nočna mora ameriške vlade, saj niti ameriški prvi obveščevalec menda ne ve, kaj sta se za zaprtimi vrati več kot dve uri pogovarjala Donald Trump in Vladimir Putin. Predsednika ZDA in Rusije naj bi se spet srečala jeseni, je v četrtek sporočila Bela hiša, pobudo pa je dal Trump, ki je svetovalcu za nacionalno varnost Johnu Boltonu ukazal, naj Putina kljub številnim pomislekom uradno povabi na obisk. Ameriški uradniki poskušajo medtem razvozlati, kaj pomenijo sporočila iz Moskve o ustnih dogovorih predsednikov, pri čemer ni jasno, ali ima ameriška stran posnetek oziroma zapis srečanja, ali se morajo znašati na Trumpov spomin.
Ena od tem pogovora predsednikov na Finskem je bila Putinova ponudba, da bi bili ameriški preiskovalci navzoči pri zaslišanju dvanajstih ruskih vojaških obveščevalcev, ki naj bi organizirali ruski poseg v ameriške predsedniške volitve. V zameno naj bi ruski strani omogočili zaslišanje ameriških uradnikov, na čelu z nekdanjim veleposlanikom v Moskvi Michaelom McFaulom, ki so sodelovali s poslovnežem Billom Browderjem. Moskva zadnjega obtožuje davčne utaje, ta pa trdi, da je Kremelj s pomočjo mafije oplenil njegova podjetja v Rusiji in v zaporu umoril revizorja Sergeja Magnitskija, ker je razkril takšno delovanje oblasti. Browder je s silovitim lobiranjem dosegel, da so ZDA in nekatere druge države sprejele sankcije proti 49 bogatim oligarhom iz najožjega kroga okoli Putina, ta pa si močno prizadeva za njihovo odpravo. Še posebno ker o njihovi uvedbi razmišljajo tudi na ravni EU.
Putin je privolitev predsednika ZDA v izmenjavo spodbujal z izmišljeno obtožbo, da naj bi Browder namenil za kar 400 milijonov dolarjev volilnih donacij kampanji Trumpove nasprotnice Hillary Clinton. Pozneje se je popravil, da je šlo za 400.000, javno objavljena poročila o financiranju kampanj pa kažejo, da je močno napihnjena tudi ta številka (šlo naj bi za manj kot 18.000 dolarjev). Nekaj podobnega je junija 2016 počela ruska odvetnica Natalija Veselnicka, ko se je sestala z družino Trump in vodjem kampanje Paulom Manafortom ter obljubljala »umazanijo« o Clintonovi, zraven pa lobirala za odpravo omenjenih sankcij. Trump je bil najprej navdušen nad zamislijo o navzkrižnih zaslišanjih, toda po hudem odporu doma jo je Bela hiša v četrtek zavrnila. K temu je pripomoglo glasovanje v senatu, kjer sta obe stranki soglasno obsodili pobudo.
Ameriški analitiki ugotavljajo, da »imamo skoraj dve vladi«, kot pravi nekdanji direktor obveščevalne agencije Cia John McLaughlin. Televizija NBC je podrobno analizirala, kako so se izjave in stališča predsednika v zadnjih dneh razlikovala od izjav in stališč drugih visokih uradnikov. Ti po besedah Paula Waldmana iz Washington Posta poskušajo »ustaviti tragične posledice Trumpove nevednosti, nesposobnosti, zlonamernosti in nepoštenosti«. Po polomu v Helsinkih naj bi vodja osebja v Beli hiši John Kelly na skrivaj spodbudil republikance v kongresu h kritičnemu odzivu, da bi tako poskušal vplivati na predsednika. Del te dvojnosti se kaže v Trumpovem dobrikanju Putinu in hkratnem hvaljenju, kako je sedanja vlada zelo ostra do Rusije. Toda ukrepi za kaznovanje Kremlja ne nastajajo na pobudo predsednika, ta se zaradi njih pogosto pritožuje.
Po nenavadnem tednu je oster tudi Waldmanov kolega v Washington Postu David Ignatius, ki meni, da je Trump za Putina »uporaben idiot« oziroma koristna pridobitev, »človeška rušilna krogla proti ameriškim tradicionalnim zaveznikom in trgovinskim partnerjem«. V čudaškem ozračju Washingtona pa je ministrstvo za pravosodje napovedalo, da bo »javno opozarjalo na tuje operacije, ki poskušajo vplivati na ameriško demokracijo«. Tom Burt, podpredsednik tehnološkega velikana Microsoft, zadolžen za varnost uporabnikov, je v Aspnu dejal, da naj bi ruska vojaška obveščevalna služba GRU s spletnimi napadi že merila na vsaj tri kandidate na letošnjih kongresnih volitvah.
Nagrajena britanska novinarka Carole Cadwalladr, ki piše za časnika Observer in Guardian, že več mesecev opisuje vse razločnejše povezave med brexitom, britansko skrajno desnico, Trumpovo kampanjo ter Rusijo. Tako je bil eden glavnih finančnih virov za pozive k brexitu poslovnež Arron Banks, ki je poročen z Rusinjo, izvor njegovega premoženja pa ni jasen. Po besedah Cadwalladrove se je Banks sestajal z ruskim veleposlanikom v Londonu Alexandrom Jakovenkom. Ta se pojavlja tudi v dokumentih ameriškega posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki se ukvarja s povezavami med Trumpovo kampanjo in ruskim posegom v ameriške volitve, Jakovenka pa opisuje kot enega ključnih mostov med kampanjo in Kremljem.
Srečanje v Helsinkih postaja nočna mora ameriške vlade, saj niti ameriški prvi obveščevalec menda ne ve, kaj sta se za zaprtimi vrati več kot dve uri pogovarjala Donald Trump in Vladimir Putin. Predsednika ZDA in Rusije naj bi se spet srečala jeseni, je v četrtek sporočila Bela hiša, pobudo pa je dal Trump, ki je svetovalcu za nacionalno varnost Johnu Boltonu ukazal, naj Putina kljub številnim pomislekom uradno povabi na obisk. Ameriški uradniki poskušajo medtem razvozlati, kaj pomenijo sporočila iz Moskve o ustnih dogovorih predsednikov, pri čemer ni jasno, ali ima ameriška stran posnetek oziroma zapis srečanja, ali se morajo znašati na Trumpov spomin.
Zavrnjena izmenjava
Ena od tem pogovora predsednikov na Finskem je bila Putinova ponudba, da bi bili ameriški preiskovalci navzoči pri zaslišanju dvanajstih ruskih vojaških obveščevalcev, ki naj bi organizirali ruski poseg v ameriške predsedniške volitve. V zameno naj bi ruski strani omogočili zaslišanje ameriških uradnikov, na čelu z nekdanjim veleposlanikom v Moskvi Michaelom McFaulom, ki so sodelovali s poslovnežem Billom Browderjem. Moskva zadnjega obtožuje davčne utaje, ta pa trdi, da je Kremelj s pomočjo mafije oplenil njegova podjetja v Rusiji in v zaporu umoril revizorja Sergeja Magnitskija, ker je razkril takšno delovanje oblasti. Browder je s silovitim lobiranjem dosegel, da so ZDA in nekatere druge države sprejele sankcije proti 49 bogatim oligarhom iz najožjega kroga okoli Putina, ta pa si močno prizadeva za njihovo odpravo. Še posebno ker o njihovi uvedbi razmišljajo tudi na ravni EU.
Putin je privolitev predsednika ZDA v izmenjavo spodbujal z izmišljeno obtožbo, da naj bi Browder namenil za kar 400 milijonov dolarjev volilnih donacij kampanji Trumpove nasprotnice Hillary Clinton. Pozneje se je popravil, da je šlo za 400.000, javno objavljena poročila o financiranju kampanj pa kažejo, da je močno napihnjena tudi ta številka (šlo naj bi za manj kot 18.000 dolarjev). Nekaj podobnega je junija 2016 počela ruska odvetnica Natalija Veselnicka, ko se je sestala z družino Trump in vodjem kampanje Paulom Manafortom ter obljubljala »umazanijo« o Clintonovi, zraven pa lobirala za odpravo omenjenih sankcij. Trump je bil najprej navdušen nad zamislijo o navzkrižnih zaslišanjih, toda po hudem odporu doma jo je Bela hiša v četrtek zavrnila. K temu je pripomoglo glasovanje v senatu, kjer sta obe stranki soglasno obsodili pobudo.
Dve vladi
Ameriški analitiki ugotavljajo, da »imamo skoraj dve vladi«, kot pravi nekdanji direktor obveščevalne agencije Cia John McLaughlin. Televizija NBC je podrobno analizirala, kako so se izjave in stališča predsednika v zadnjih dneh razlikovala od izjav in stališč drugih visokih uradnikov. Ti po besedah Paula Waldmana iz Washington Posta poskušajo »ustaviti tragične posledice Trumpove nevednosti, nesposobnosti, zlonamernosti in nepoštenosti«. Po polomu v Helsinkih naj bi vodja osebja v Beli hiši John Kelly na skrivaj spodbudil republikance v kongresu h kritičnemu odzivu, da bi tako poskušal vplivati na predsednika. Del te dvojnosti se kaže v Trumpovem dobrikanju Putinu in hkratnem hvaljenju, kako je sedanja vlada zelo ostra do Rusije. Toda ukrepi za kaznovanje Kremlja ne nastajajo na pobudo predsednika, ta se zaradi njih pogosto pritožuje.
Se bosta Donald Trump in Vladimir Putin ponovno srečala jeseni? FOTO: Brendan Smialowski/AFP
Po nenavadnem tednu je oster tudi Waldmanov kolega v Washington Postu David Ignatius, ki meni, da je Trump za Putina »uporaben idiot« oziroma koristna pridobitev, »človeška rušilna krogla proti ameriškim tradicionalnim zaveznikom in trgovinskim partnerjem«. V čudaškem ozračju Washingtona pa je ministrstvo za pravosodje napovedalo, da bo »javno opozarjalo na tuje operacije, ki poskušajo vplivati na ameriško demokracijo«. Tom Burt, podpredsednik tehnološkega velikana Microsoft, zadolžen za varnost uporabnikov, je v Aspnu dejal, da naj bi ruska vojaška obveščevalna služba GRU s spletnimi napadi že merila na vsaj tri kandidate na letošnjih kongresnih volitvah.
Londonska povezava
Nagrajena britanska novinarka Carole Cadwalladr, ki piše za časnika Observer in Guardian, že več mesecev opisuje vse razločnejše povezave med brexitom, britansko skrajno desnico, Trumpovo kampanjo ter Rusijo. Tako je bil eden glavnih finančnih virov za pozive k brexitu poslovnež Arron Banks, ki je poročen z Rusinjo, izvor njegovega premoženja pa ni jasen. Po besedah Cadwalladrove se je Banks sestajal z ruskim veleposlanikom v Londonu Alexandrom Jakovenkom. Ta se pojavlja tudi v dokumentih ameriškega posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki se ukvarja s povezavami med Trumpovo kampanjo in ruskim posegom v ameriške volitve, Jakovenka pa opisuje kot enega ključnih mostov med kampanjo in Kremljem.
