Vrh bo na nekdanjem ruskem ozemlju

Da si bosta konec tedna po šestih letih, odkar sta se zadnjič srečala, spet v oči pogledala voditelja jedrskih velesil, Vladimir Putin in Donald Trump, zagotavljajo tako v Moskvi kot Washingtonu. Kako se bosta dogovorila končati vojno v Ukrajini, je le eno od vprašanj, ki razburjajo svetovno javnost. Drugo je, ali se jima bo na pogovoru pridružil tudi ukrajinski kolega Volodimir Zelenski. Ta bo menda prav takrat na obisku v tej ameriški zvezni državi, ki jo je nekoč Rusija prodala svoji sosedi.

Da se bo na veliki šmaren nekje ob meji med jedrskima sosedama končno zgodilo tako zelo pričakovano srečanje med Putinom in Trumpom, je konec prejšnjega tedna napovedal sam predsednik ZDA. Ko so novico potrdili tudi v Moskvi, je postalo za dežurne tolmače dogajanja glavno vprašanje, kaj je pričakovati od tega pogovora. Nekateri so napovedovali celo nekakšen novi jaltski sporazum, na katerem naj bi se voditelja dogovorila o novi razdelitvi sveta oziroma uskladitvi strateških interesov, glavna intriga pa je bila, za koliko se bo zmanjšala Ukrajina, ko bodo konec tedna svetovni mediji poročali o še enem velikem diplomatskem uspehu slovenskega zeta Trumpa. Po tem, ko sta pred dnevi pod ameriško taktirko pipo miru pokadila voditelja Armenije in Azerbajdžana, se namreč tisti, ki so predsednika ZDA predlagali za Nobelovo nagrado za mir, nadejajo, da bodo v petek lahko med njegove dosežke uvrstili tudi zaustavitev vojne v Ukrajini.

Interpretiranje Trumpovih izjav

A dobro obveščeni mediji poročajo, da se bo to zgodilo le, če se bo Ukrajina odpovedala nekaterim ozemljem, ki si jih je vojaško prisvojila Rusija. Zelo različne informacije dobro obveščenih in kot običajno neimenovanih virov so v zadnjih dnevih curljale v javnost. Rusija, ki je anektirala ukrajinski polotok Krim že po referendumu leta 2014, si je pol leta po začetku vojne, ki danes traja že 1265. dan, uradno prisvojila še štiri ozemlja svoje zahodne sosede: obe »ljudski« republiki, Doneško in Lugansko, ter Hersonsko in Zaporoško oblast. Čeprav so se že pred časom nekateri uradni ruski viri neupravičeno hvalili, da je Luganska oblast v celoti osvobojena, kljub velikim zadnjim prodorom napadalcev nobena od teh štirih regij ni povsem v ruskih rokah. Po nekaterih objavah v zahodnih medijih je Rusija pripravljena podpisati zaustavitev sovražnosti, če se bo ukrajinska vojska v celoti umaknila iz Donbasa, na drugih dveh prisvojenih ozemljih pa je menda pripravljena sprejeti, da začne premirje veljati na trenutni razmejitveni črti.

Sam Trump je izjavil, da bosta morali obe vojskujoči se državi privoliti v teritorialne odpovedi oziroma ozemeljske menjave. O podrobnostih ni govoril, so pa analitiki njegove izjave prevedli v dejanskost približno takole: Kijev se bo moral v celoti odpovedati Krimu in Donbasu ter delno drugima dvema ozemljema, ki si ju lasti Rusija, Moskva pa naj bi se v zameno odrekla graditvi varnostnega pasu vzdolž svoje meje oziroma umaknila vojsko iz že okupiranih delov Dnipropetrovske, Harkovske in Sumske oblasti.

Zelenski prav tako na Aljaski?

Na govorice, da bo del napovedanega pogovora med Putinom in Trumpom tudi ukrajinska odpoved nekaterim ozemljem, so se v Kijevu ostro odzvali, podprli pa so jih tudi evropski zavezniki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da njegova država ne more kršiti ustave, ki zapoveduje njeno ozemeljsko celovitost. »Ukrajina ne bo nagradila Rusije za njena dejanja, Ukrajinci pa ne bodo predali svoje zemlje okupatorjem,« je zagotovil Zelenski.

Konec tedna je mogoče tudi njega pričakovati na Aljaski, je včeraj poročala ameriška televizija CNN. Tako v Moskvi kot Washingtonu so obveščali zgolj o dvostranskem srečanju med ameriškim in ruskim voditeljem, v ameriškem časniku Washington Post pa so zapisali, da Zelenski na ameriško-ruski vrh ni bil povabljen. Na njem ga tudi ni pričakovati, je sporočil CNN, a v Beli hiši ne izključujejo možnosti, da se bo svečanim dogodkom pridružil po tem.