Rafael Grossi: IAEA napreduje pri pregledu nuklearke v Zaporožju

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je dosegla napredek pri pregledu jedrske elektrarne v Zaporožju na jugu Ukrajine, je danes med obiskom v Tokiu dejal generalni direktor IAEA Rafael Grossi. Pojasnil je, da so inšpektorji agencije končali pregled hladilnih bazenov, še vedno pa čakajo na dovoljenje za dostop do streh reaktorjev.

»To je območje spopadov, aktivno vojno območje, zato lahko včasih traja dan ali dva, da dobimo dovoljenje,« je opozoril Grossi, a dodal, da je prepričan, da bodo dovoljenje dobili. Ocenil je, da agencija pri opravljanju svojega dela v nuklearki napreduje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruska poročila o spopadih v okolici Bahmuta se sicer razlikujejo od ukrajinskih. FOTO: Foto Stringer/Reuters

Ob tem je pojasnil, da so inšpektorji IAEA končali pregled hladilnih bazenov nuklearke in nekaterih drugih krajev, ter ponovil, da pri tem niso opazili nikakršnih znakov min ali eksploziva. Rusija in Ukrajina sta se namreč v torek medsebojno obtoževali načrtovanja napada na nuklearko v Zaporožju. Kijev je trdil, da je Rusija na strehi tretjega in četrtega reaktorja nuklearke »namestila predmete, podobne eksplozivu«.

Oblasti v Kijevu so sicer kasneje sporočile, da se napetosti glede jedrske elektrarne v Zaporožju zmanjšujejo.

Grossi je na Japonskem, kjer si je med drugim ogledal območje jedrske elektrarne Fukušima, zagotovil, da je IAEA pripravljena na nepredvidljive razmere in različne scenarije, ki se lahko zgodijo v nuklearki v Zaporožju.

Strahovi glede varnostnih tveganj v največji evropski nuklearki se pojavljajo že od prvih tednov ruske invazije na Ukrajino, ko so ruske sile zasedle območje objekta. Sprti strani se vse od takrat redno obtožujeta ogrožanja varnosti v jedrski elektrarni.

V bližini Bahmuta naj bi ukrajinska vojska dosegla napredek

Ukrajinske oborožene sile so na območju vasi Kliščijivka v bližini mesta Bahmut na vzhodu Ukrajine dosegle delni uspeh in utrjujejo svoje položaje, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Andrij Kovalev.

Vas Kliščijivka južno od Bahmuta je pomembna točka na tem delu fronte, ki pa je Ukrajincem po navedbah ruskih virov doslej ni uspelo zavzeti.

Ukrajinska vojska prav tako izvaja pritisk na ruske enote severno od Bahmuta, je še povedal Kovalev. Tiskovni predstavnik vzhodnega poveljstva ukrajinske vojske Sergej Čerevatij je dodal, da so ukrajinske enote uspešno premaknile frontno črto za en kilometer.

Kijev tako znova nakazuje, da ukrajinska protiofenziva postopoma napreduje, kot je v četrtek ob obisku v Pragi dejal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, čeprav se ruska poročila o spopadih v okolici Bahmuta razlikujejo od ukrajinskih. Poročil z obeh strani sicer ni mogoče neodvisno preveriti.

V ruskem napadu na Lvov najmanj deset smrtnih žrtev

Ruski raketni napad na stanovanjsko naselje v mestu Lvov na zahodu Ukrajine v sredo zvečer je po zadnjih podatkih zahteval najmanj deset življenj. Župan mesta Andrij Sadovij je po telegramu sporočil, da so truplo desete žrtve našli danes zjutraj pod ruševinami stanovanjskega poslopja. Oznanil je tudi konec iskalne operacije.

Zelenski trdi, da Ukrajina v protiofenzivi ni izgubila ozemlja

Ukrajinsko notranje ministrstvo pa je danes sporočilo, da je bilo v napadu ranjenih 42 ljudi, med njimi trije otroci. Na videoposnetkih je videti povsem uničena zgornja nadstropja velikega stanovanjskega bloka z več vhodi. Skupno je bilo poškodovanih 35 poslopij.

Župan Sadovij je izpostavil, da je bil to največji napad na civilno infrastrukturo v Lvovu od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani. V mestu so razglasili dvodnevno žalovanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je že v četrtek obljubil, da se bo Ukrajina na napad ustrezno odzvala. Po podatkih ukrajinskih zračnih sil je Rusija v napadu uporabila manevrirne rakete tipa kaliber ruske vojne mornarice, ki jih je izstrelila s Črnega morja. Sporočili so, da so uničili od sedem od desetih ruskih raket.

Ukrajinski reševalci med ruševinami po ruskem napadu na Lvov FOTO: Handout Afp

Lvov je od meje s Poljsko oddaljen samo 70 kilometrov. V mestu, ki je imelo pred vojno 720.000 prebivalcev, zdaj živi tudi veliko Ukrajincev, ki so pred spopadi pobegnili z vzhoda države.

Volodimir Zelenski je bil v četrtek sicer na krajšem obisku v Pragi, kjer je po srečanju s češkim predsednikom Petrom Pavlom dejal, da Ukrajina na vrhu Nata prihodnji teden želi dobiti jasen signal o povabilu v zavezništvo. Zelenski bo danes odpotoval v Turčijo, kjer se bo sestal s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.

»Kaj bi bilo za nas idealno? Želimo si povabila v Nato,« je ob četrtkovem obisku v Pragi pred prihajajočim vrhom Nata dejal Zelenski in dodal, da je zdaj čas, da zavezništvo dokaže svojo iskrenost, enotnost in pogum.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski FOTO: Milan Kammermayer/Afp

Hkrati je ukrajinski predsednik priznal, da do tega vprašanja v nekaterih državah obstaja odpor in da se določeni narodi v Evropi še vedno ozirajo k Moskvi.

Češki predsednik in nekdanji general Nata Petr Pavel je po srečanju z Zelenskim dejal, da bi morala Ukrajina takoj po koncu vojne začeti pogajanja za vstop v zavezništvo. Dejal je, da je to pomembno tudi za varnost Češke, ki se bo po njegovih besedah zavzela tudi za hiter začetek pristopnih pogajanj za članstvo Ukrajine v EU.

Ob tem je pozdravil prizadevanja ukrajinske vojske na fronti v boju proti ruskim silam in dejal, da je Ukrajina »ne le začela protiofenzivo, ampak tudi pokazala, da Rusija ni tako močna, kot se je poskušala prikazati«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi Zelenski je ob tej priložnosti spregovoril o ukrajinski protiofenzivi in dejal, da sicer poteka počasi, da pa ukrajinske sile napredujejo, medtem ko se Rusi umikajo.

Ukrajinski predsednik se je danes sestal še s češkim premierom Petrom Fialo, ki je obljubil dodatno vojaško pomoč Ukrajini, Zelenski pa je dejal, da Ukrajina za učinkovit boj z ruskimi silami potrebuje orožje dolgega dosega. Dodal je, da je odločitev o dobavi tega odvisna izključno od Washingtona.

Zelenski je češko prestolnico obiskal v okviru krajše evropske turneje, s katero želi okrepiti podporo ukrajinskim prizadevanjem v vojni in za vstop v Nato pred vrhom zavezništva, ki bo prihodnji teden v litovski prestolnici Vilni.

Pred obiskom v Pragi se je Zelenski v četrtek mudil tudi v Sofiji, kjer se je srečal z bolgarskim političnim vrhom, danes pa bo odletel v Istanbul, kjer se bo sestal s turškim predsednikom Erdoğanom, je poročala turška državna tiskovna agencija Anadolu.

Zelenski in Erdoğan naj bi se poleg prihajajočega vrha Nata v pogovorih, ki sovpadajo s petstotim dnem od začetka ruske invazije na Ukrajino, osredotočila tudi na iztekajoči se dogovor o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, pri sklenitvi katerega je posredovala Turčija.

Napovedane pogovore med ukrajinskim in turškim predsednikom so danes komentirali tudi v Moskvi. »Zelo pozorno bomo spremljali rezultate teh pogovorov. Za nas bo zanimivo izvedeti, o čem so se pogovarjali,« je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da Moskva ceni odnose med Rusijo in Turčijo ter Erdoğanova prizadevanja za posredovanje med Moskvo in Kijevom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in češki predsednik Petr Pavel na novinarski konferenci v Pragi FOTO: Milan Kammermayer/Afp

ZDA naj bi nameravale Ukrajini dobaviti kasetno strelivo

ZDA nameravajo Ukrajini dobaviti kasetno strelivo, je poleg časnika New York Times in televizijske mreže CNN v četrtek poročalo več ameriških medijev, ki so navedli neimenovane vladne vire. Po poročanju CNN bi Washington lahko to objavil že danes. V Pentagonu poročanja medijev niso potrdili.

Bela hiša je pred tem samo priznala, da razmišljajo o tej možnosti. To je minuli teden potrdil tudi načelnik štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil, general Mark Milley. Ukrajina namreč že nekaj časa poziva države, naj ji dostavijo tovrstno strelivo za obrambo pred rusko invazijo.

Kasetno strelivo so bombe in rakete, sestavljene iz številnih manjših bomb, ki se, potem ko po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodirajo v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, močno ogrožajo civilno prebivalstvo še dolgo po koncu konfliktov. Zato so tudi v vojski številni prepričani, da je kasetno strelivo zastarelo in nemoralno.

Od začetka vojne v Ukrajini so Združeni narodi večkrat opozorili na sporno rabo kasetnih bomb, ki pa jih uporabljata obe strani, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008. Podpisale je niso niti ZDA.

Tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder je v četrtek novinarjem dejal, da glede kasetnega streliva nima ničesar oznaniti, izpostavil pa je, da ga je Rusija v vojni v Ukrajini že uporabljala. Pojasnil je, da ga imajo ZDA na zalogi, in opozoril, da čim starejše je, tem več neeksplodiranih bomb, ki ga sestavljajo, pušča na zemlji. Če ga bodo ZDA dobavile Ukrajini, se bodo prepričale, da bo takšno, ki bo puščalo manj teh bomb, je dejal.