
Neomejen dostop | že od 14,99€
Vlada je sprejela predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim se določa nov državni praznik 10. november – dan znanosti. Ta bo, kot pravijo pri vladi, pripomogel k širši prepoznavnosti pomena znanosti in znanstvenih dosežkov ter jo s tem še bolj približali državljanom.
Namen novega državnega praznika je krepiti znanje kot eno temeljnih vrednot slovenske družbe. »Pomembno je, da v najširši javnosti povečamo zavedanje o pomenu znanosti, da razvijamo zavest o pomenu raziskav na najrazličnejših področjih za razvoj v svetu in doma ter da krepimo narodni ponos zaradi vrhunskih in mednarodno pomembnih dosežkov slovenskih raziskovalcev in raziskovalk. Zaznamovanje praznika znanosti spodbuja zanimanje za raznolike znanstvene dosežke na državni in svetovni ravni, za aktualne težave na področju znanosti in za aktivno vključevanje najširše javnosti v razprave o ključnih odprtih vprašanjih v sodobni družbi. Dan znanosti bo, vključno s številnimi dogodki, namenjen tudi popularizaciji vseh področij znanosti,« so sporočili.
Praznik ne bo dela prosti dan, kar ne bo povzročilo dodatnega zmanjšanja števila delovnih ur in povečanja obveznosti za delodajalce, s čimer se ohranja tudi primerljivost števila prazničnih dela prostih dni z drugimi državami Evropske unije, so še pojasnili pri vladi.
Praznik je predlagalo ministrstvo za delo že leta 2023. Praznik so predlagali na dan smrti slovenskega razsvetljenca, znanstvenika, gospodarstvenika, podjetnika in mecena Žige Zoisa, saj je dan njegovega rojstva, 23. november, že državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Po Zoisu so sicer poimenovane tudi najvišje državne nagrade za znanost.
Desetega novembra je sicer tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki poudarja vlogo znanosti v družbi in potrebo po vključevanju širše javnosti v razprave o znanstvenih vprašanjih.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so ob tem poudarili, da imamo v Sloveniji izjemne znanstvenice in znanstvenike, ki se v prvi vrsti posvečajo dobrobiti za ljudi. »V ospredju njihovega dela je vprašanje, kako lahko s svojim znanjem izboljšalo življenja ljudi, prispevajo k razvoju družbe. In ne gre le za prebivalke in prebivalce Slovenije, njihovi rezultati prinašajo mednarodno dobrobit. Kljub temu dostikrat ostajajo v ozadju, širši družbi, ki vsakodnevno uživa v rezultatih njihovega znanstvenega dela, ostajajo nepoznani. Prav tako sta znanost in znanje obravnavana kot nekaj samoumevnega. Zato si znanstvenice in znanstveniki, znanost in znanje zaslužijo svoj dan in to bo dan znanosti. Znanje, znanstveno raziskovanje in inovacije so temelj razvoja vsake družbe. Znanje moramo dojemati kot temeljno vrednoto slovenske družbe,« so bili jasni na ministrstvu.
Tudi na Univerzi v Mariboru, ki letos praznuje 50. obletnico ustanovitve, podpirajo odločitev vlade o novem državnem prazniku. »Ocenjujem, da je izjemno pomembno javnost ozaveščati o pomenu znanja in znanosti za sodobno družbo, temelječo na znanju, odgovornosti znanosti do družbe ter obratno odgovornost družbe do znanosti in izobraževanja, zlasti tudi z zagotavljanjem ustreznih finančnih pogojev za ohranitev dolgoročne konkurenčnosti družbe,« je dejal rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič in dodal: »Jasno je, da bodo v prihodnosti lahko preživele, se uspešno spopadle z velikimi izzivi današnjega sveta, med katere sodijo tudi demografski trendi, in pri tem ohranile zmožnost zagotavljanja ustrezno visokega standarda socialne države le tiste družbe, ki bodo zagotovile pogoje za dolgoročen uspešen razvoj konkurenčnega znanja, ki bo omogočal doseganje dovolj visoke dodane vrednosti na globalni ravni.«
»Da smo končno dobili ta praznik, ki je v prvi vrsti poklon znanstvenicam in znanstvenikom ter njihovim prizadevanjem v dobro vseh nas,« veseli tudi direktorja Kemijskega inštituta prof. dr. Gregorja Anderluha. »S tem, ko bomo odslej vsako leto zaznamovali dan znanosti, bomo pripomogli k zavedanju, da so radovednost, vedoželjnost, kritično mišljenje in inovativnost izjemno pomembne vrednote, nujno potrebne za naše okolje. In verjamem, da bo ta praznik tudi navdih in spodbuda mladim, da bi svoje karierne poti usmerjali v raziskovanje in razvoj novih tehnologij, ki bodo zagotavljale nadaljnji razvoj Slovenije.«
Novega praznika se veseli tudi prof. dr. Peter Štih, zgodovinar in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je bila prvopodpisnica predloga za nov državni praznik znanosti. »Gre za pomembno simbolno dejanje, s katerim poudarjamo pomen znanosti in znanja za razvoj slovenske družbe in države kot tudi celotnega človeštva in ki izhaja iz dejstva, da so znanost in znanje v središču našega civilizacijskega napredka. Eden od namenov praznika je povečati prepoznavnost znanosti in njenih dosežkov v širši javnosti, še zlasti med mladimi. Upam, da bodo ta dan obeleževali številni dogodki, ki bodo popularizirali znanost in znanje; na ta dan pa bodo podeljevane tudi najvišje državne nagrade na področju znanosti,« je izpostavil.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji