Ekstremno velik teleskop napol zgrajen
Ekstremno velik teleskop Evropskega južnega observatorija (ESO) se z izjemno domiselnim imenom ne more pohvaliti, lahko pa se pobaha z dejstvom, da bo z 39-metrskim glavnim zrcalom največji teleskop na svetu za vidno in infrardečo svetlobo. Kot sporočajo iz ESO, gradnja na gori Cerro Armazones v čilski puščavi Atakama kljub kompleksnosti poteka z zadovoljivo hitrostjo in so že na polovici del. Gradnja se je začela pred devetimi leti.
Zrcala teleskopa in druge instrumente izdelujejo podjetja v Evropi, kjer delo prav tako dobro napreduje, dodajajo. Teleskop bo sestavljen iz petih zrcal. Primarno (M1) bo najbolj spektakularno, saj bi velikansko 39-metrsko konkavno ogledalo, ki bo zbiralo svetlobo z nočnega neba in jo odbijalo v sekundarno ogledalo. M1 bo sestavljen iz kar 798 šesterokotnih segmentov, vsak meri 1,4 metra. Konveksno zrcalo M2, največje sekundarno zrcalo, ki je bilo kdaj uporabljeno na teleskopu, bo viselo nad M1 in bo odbijalo svetlobo do M3, ki jo bo nato posredoval na prilagodljivo ravno zrcalo (M4) nad njim. Četrto zrcalo bo prilagajalo svojo obliko tisočkrat na sekundo, da bo popravilo popačenja, ki jih povzročajo atmosferske turbulence, nato pa bo svetlobo poslalo v M5, ravno nagibno zrcalo, ki bo stabiliziralo sliko in jo poslalo instrumentom ELT, opisujejo na spletni strani teleskopa. Kot dodajajo pri ESO, je več kot 70 odstotkov nosilcev in delov za glavno zrcalo že izdelanih, zrcali M2 in M3 pa polirajo. Tudi vseh šest listov M4 je dokončanih. M4 ali četrto zrcalo je fascinantno, pravi tehnološki čudež, z 2,4 metra premera bo eno največjih spreminjajočih se zrcal, narejenih kadarkoli. Površina se bo prilagajala in tako zagotavljala najbolj mogoče ostre slike. Zrcalo je sestavljeno iz šestih dva milimetra tankih steklokeramičnih listov, pritrjenih na konstrukcijo iz silicijevega karbida, ki velja za enega najbolj togih razpoložljivih materialov.
V razvoju ali proizvodnji so tudi krmilni sistem in druga oprema za zagon teleskopa, štirje znanstveni instrumenti pa so v končni fazi načrtovanja in bodo kmalu prešli v fazo izdelovanja. »Poleg tega je večina podporne infrastrukture za ELT zdaj vzpostavljene na ali blizu gore Cerro Armazones. Na primer, tehnična zgradba, ki bo med drugim namenjena skladiščenju in premazovanju različnih ogledal ELT, je v celoti postavljena in opremljena, lani pa je začela delovati tudi fotovoltaična elektrarna, ki oskrbuje lokacijo ELT z obnovljivo energijo,« pojasnjujejo.
Dobra novica pri projektu je tudi, da naj bi bila druga polovica gradnje hitrejša kot prva, saj so v prvi morali dokončati načrtovanje številnih komponent. »Poleg tega je bila za nekatere elemente, kot so segmenti ogledal in njihove podporne komponente ter senzorji, potrebna podrobna izdelava prototipov, nato so sledila obsežna testiranja, preden so jih sploh začeli izdelovati,« pravijo. Gradnjo pa je v zadnjih letih zaustavila tudi pandemija, saj je bil dostop do lokacije nekaj mesecev onemogočen. Pri ESO menijo, da bo za dokončanje gradnje potrebnih še pet let, v isti sapi pa dodajajo, da gre lahko pri tako zapletenem projektu marsikaj narobe. Teleskop naj bi začel delovati leta 2028.
