Fantastične fotografije fantastičnega observatorija

Ameriška nacionalna znanstvena fundacija (NSF) in ministrstvo za energijo (DOE) sta objavila prve fotografije, ki je posnel observatorij Vere Rubin. Poudarili so, da je to le majhen delček vsega, kar bodo javnosti predstavili popoldne (ob 17. uri po srednjeevropskem času – prenos bo tudi na naši spletni strani).

V dobrih 10 urah testnih opazovanj je observatorij že posnel milijone galaksij in zvezd v galaksiji in tisoče asteroidov. Odkril je 2104 doslej neznanih asteroidov, vključno s sedmimi asteroidi v bližini Zemlje (ki ne predstavljajo nevarnosti). Letno vsi drugi zemeljski in vesoljski observatoriji odkrijejo skupno okoli 20.000 asteroidov. Slike so le majhen predogled prihajajoče 10-letne znanstvene misije observatorija Rubin, katere cilj je raziskati in razumeti nekaj največjih skrivnosti vesolja, med temi, kaj sta temna snov in temna energija. 

Javnosti bodo danes predstavili le »prvi pogled« teleskopa in kamere na južno nebo, ki ga vidi z gore Cerro Pachón (2682 m) v Atakami v Čilu. Potem bodo stekla še nekatera testiranja in dela, jeseni pa bo observatorij začel izvajati desetletni projekt pregleda nočnega neba Legacy Survey of Space and Time (LSST). Samo v prvih dveh letih projekta LSST bo observatorij odkril milijone novih asteroidov. Rubin bo, kot pravijo, tudi najučinkovitejši observatorij za opazovanje medzvezdnih objektov (kakršen je bil 'Oumuamua), ki prečkajo sončni sistem. 

Kopica galaksij, ki so jih posneli z observatorijem Rubin. FOTO: NSF-DOE Vera C. Rubin Observatory/AFP  

Teleskop se lahko premakne in posname posnetke različnih lokacij na nebu vsakih 40 sekund. Nočno nebo bo tako poslikal vsake tri noči. V desetih letih bo nastalo toliko posnetkov, da jih bodo lahko sestavili v kar 11 mesecev dolg film. Ključno pri tem pa je, da bodo lahko slike neba med seboj primerjali in iskali razlike. Iskali bodo asteroide, supernove, plimska raztrganja zvezd … Vse, kar se bo v desetih letih spremenilo na nebu, bodo s teleskopom zaznali.

»Observatorij NSF-DOE Vere Rubin dokazuje, da ZDA ostajajo v ospredju mednarodne znanosti, in poudarja izjemne dosežke, ki jih dosežemo, ko številni deli nacionalnega raziskovalnega podjetja sodelujejo,« je v sporočilu za javnost dejal Michael Kratsios, direktor Urada za znanstveno in tehnološko politiko Bele hiše. 

»Observatorij bo zajel več informacij o našem vesolju kot vsi optični teleskopi v zgodovini skupaj,« je dejal Brian Stone, vršilec direktorja NSF.

Enajst mesecev dolg film o vesolju

Observatorij Vere Rubin je sestavljen iz zrcala s premerom 8,4 metra, največje in najzmogljivejše digitalne kamere na svetu ter avtomatiziranega sistema za prenos in obdelavo podatkov. Astronomi pogosto uporabljajo polni Lunin disk za opis vidnega polja teleskopa. Vesoljski teleskop Hubble opazuje približno en odstotek polne Lune, Webb pa približno 75 odstotkov Luninega diska. Vsaka slika observatorija Rubin pa zajame površino, ki je približno 45-krat večja od polne Lune.

Za zajem tolikšnega dela neba uporablja teleskop cilindrično digitalno kamero, ki je velika kot majhen avtomobil, tehta več kot tri tone, njena ločljivost je 3200 megapikslov (3200 milijonov slikovnih točk).

Posnetek jate galaksij v Devici. FOTO: NSF-DOE Vera C. Rubin Observatory/AFP

Pri projektu sodelujejo tudi raziskovalke in raziskovalci Univerze v Novi Gorici. V podatkih bodo sledili predvsem signalom, ki nakazujejo na temno snov, plimskim raztrganjem zvezd, gravitacijskim valovom in eksplozijam supernov. Za te nepredvidljive in spremenljive astronomske dogodke so pripravili sistem opozoril, da se bodo lahko hitro odzvali in proti dogajanju na nebu usmerili še druge teleskope.