Le z vključevanjem lahko zagotovimo obnovo narave

Katja Konc je mlada raziskovalka na Katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje zagotovo uporabljam računalnik, saj nimam laboratorijskega dela. Naše terensko delo zajema predvsem pogovor z ljudmi, zato so zraven pogosto tudi skodelice kave ali čaja, in te so pravzaprav nepogrešljiv »instrument«.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kaj motivira ljudi, da na različne načine ohranjajo naravo in biotsko pestrost. Predvsem me zanimajo motivacije kmetov, saj so prav oni ključni oblikovalci kulturne krajine. Če bomo razumeli njihove vrednote in stališča, bomo lažje zasnovali naravi prijazne prakse in ukrepe.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je bistra (v vseh pomenih besede).

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Več kot 80 odstotkov habitatov v Evropski uniji je v slabem ali nezadovoljivem stanju. Če jih hočemo obnoviti ali pa ohraniti tiste, ki so še v dobrem stanju, moramo ukrepe zasnovati tako, da bodo v praksi delovali. Zato je ključno razumeti motivacije, vrednote in poglede ljudi, ki te ukrepe izvajajo. Le z vključevanjem ljudi lahko namreč zagotovimo dolgoročno obnovo narave, ki je temelj našega preživetja.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Od nekdaj me je zanimalo naravoslovje – sprva medicina, nato biologija in ekologija. Med študijem sem se večkrat spraševala, kaj si res želim početi, a pravega odgovora nisem našla do drugega letnika magistrskega študija, ko nam je predavateljica izbirnega predmeta predstavila pomen interdisciplinarnih raziskav in vlogo družboslovja pri varovanju narave. Takrat sem začutila, da je to tisto, kar me zares zanima.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Veliko časa preživim na terenu s prijatelji ekologi. Predvsem me zanima herpetologija (veda o plazilcih in dvoživkah), s tem da sem bolj »plazilčar«. Namen moje magistrske naloge je bil ugotoviti, ali lahko določimo vrsto kače na podlagi najdbe leva, čeprav ta nima dela z glavo, saj je tam največ določevalnih znakov. Zato se na terenih najbolj razveselim najdbe kačjega leva, pa tudi kač na splošno. Aktivno sodelujem tudi v Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica. S partnerjem sva v Suhi krajini kupila staro kmetijo, ki jo zdaj obnavljava, da bo ponovno zaživela.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Zanimivo bo, ko bomo kot družba soglasno spoznali, da je za resnično obnovo narave prepozno.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Verjetno ja, če bi prej prepotovala že celotno Zemljo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Jedrsko.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Nikolo Teslo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Yanis Varoufakis: Ta svet je lahko boljši: kako sem hčeri razložil gospodarstvo.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Vedno znova ugotovimo, da denar ni najboljša motivacija za ohranjanje narave.