
Neomejen dostop | že od 14,99€
Dr. Angelika Vižintin je raziskovalka na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo.
Računalnik je pravzaprav edina naprava, ki jo uporabljam.
V svojem raziskovalnem delu uporabljam pristope podatkovne znanosti in strojnega učenja za obdelavo in interpretacijo raznovrstnih podatkov – od vremenskih podatkov in podatkov o pridelku krompirja do informacij o videzu rastlin na polju, pridobljenih s pomočjo dronov. Cilj je ugotoviti, katere vrste krompirja so bolj odporne proti abiotskem stresu, kot sta vročina in suša, kateri okoljski dejavniki najbolj vplivajo na pridelek, ter razviti napovedni model za oceno pridelka krompirja.
Rada razumem, kako kaj deluje.
Od nekdaj me je zanimalo veliko stvari, zato sem tudi imela v različnih obdobjih različne predstave o tem, kaj bom, ko bom »velika«. Želja postati raziskovalka se je resneje oblikovala v zaključnih letih srednje šole, a da sem to dejansko postala, je bila v veliki meri tudi posledica naključij in spleta okoliščin.
Rada zapojem kakšno pesem na karaokah.
Za odgovor na to vprašanje moramo najprej definirati, kaj pomeni biti dobra znanstvenica oziroma znanstvenik. Sama menim, da so pomembne lastnosti, kot so razmišljanje zunaj ustaljenih okvirov, samorefleksija, odprtost za učenje in novosti, poštenost in etičnost, sposobnost sodelovanja v skupini, mentoriranja in motiviranja drugih ter povezovanja različnih znanj in ljudi. Moderna znanost, zlasti na naravoslovno-tehniških področjih, je namreč le redko rezultat dela enega – navadno gre za skupinski dosežek, pri čemer so raziskovalne skupine vse bolj interdisciplinarne. Obenem se mi zdi pomembno, da znanstvenice in znanstveniki ne pozabimo na širši družbeni kontekst svojega dela.
Po drugi strani pa merila, ki se pogosto uporabljajo za vrednotenje tako imenovane znanstvene odličnosti, denimo pri dodeljevanju raziskovalnih sredstev, poudarjajo predvsem število znanstvenih člankov, objavljenih v (visoko rangiranih) znanstvenih revijah, ter število citatov. Za izpolnjevanje teh meril pa so potrebne specifične veščine in lastnosti, ki niso nujno enake tistim, ki sem jih prej naštela.
To je zelo nehvaležno napovedovati, kajti pogosto se velika odkritja zgodijo na področjih, kjer jih najmanj pričakujemo. Vendar mislim, da so inovacije na področju umetne inteligence tiste, ki so že in bodo še naprej ključno zaznamovale to obdobje.
Sploh me ne mika, ker bi bila že pot do tja mučna, pa tudi na Marsu ne bi mogla stopiti iz varnega zavetja kakšne baze ali skafandra.
Ne bi si upala staviti na samo en vir. Ker pa sem kot magistrska študentka sodelovala pri raziskavah pridobivanja vodika z algami, bi me razveselilo, če bi ta pristop v prihodnosti postal realna možnost za trajnostno pridobivanje energije.
Tako službeno kot zasebno srečujem druge znanstvenice in znanstvenike ter se z njimi pogovarjam tudi o njihovih raziskavah. Vedno znova me preseneti, s čim vse se ukvarjajo, in ugotavljam, da je prav vsaka tema po svoje zanimiva. Menim, da me takšna naključna srečanja bolj bogatijo, kot bi me srečanje z eno samo, vnaprej izbrano osebo.
Priporočam dve zelo aktualni knjigi, Nevidne: kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri avtorice Caroline Criado Perez ter Kai-Fu Leejevo Velesili umetne inteligence: Kitajska, Silicijeva dolina in novi svetovni red. Sicer pa priporočam še spremljanje prispevkov znanstvene redakcije Radia Študent, za katero tudi sama soustvarjam vsebine.
Krompir izvira iz Andov. Ker naravno uspeva v bližini ekvatorja, začne tvoriti podzemne gomolje, ko so dnevi razmeroma kratki. Ključen za zmožnost pridelave krompirja v Evropi tudi spomladi in poleti, ko so dnevi daljši, ter njegovo gojenje na višjih zemljepisnih širinah je bil pojav genske mutacije, ki je odpravila odvisnost od kratkega dneva.
Komentarji