Slovenija uradno 25. polnopravna članica Cerna

Slovenija je 21. junija 2025 tudi uradno postala 25. polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern). »Polnopravno članstvo Slovenije je izjemno priznanje naši znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Poleg tega potrjuje in krepi ugled Slovenije kot države, ki svojo prihodnost gradi na znanju in znanosti,« je o izjemnem dosežku Slovenije povedal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

»Poleg naravnih lepot je znanje edino pravo naravno bogastvo naše države, zato smo za znanost, raziskave in inovacije namenili rekordna finančna sredstva. Da bo tako tudi naprej, smo v zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zapisali obvezo o letnem povečevanju sredstev za ta področja,« je dodal minister.

»Slovenija in Cern tesno sodelujeta že več kot 30 let in vesela sem, da lahko Slovenijo pozdravim v skupini držav članic,« je dejala Fabiola Gianotti, generalna direktorica organizacije. »Prepričana sem, da bodo tesnejši odnosi koristni tako za Cern kot za Slovenijo.«

Slovenski fiziki v Cernu delujejo že pol stoletja, med drugim so sodelovali v eksperimentu na nizkoenergetskem antiprotonskem obroču (LEAR) in v eksperimentu DELPHI, ki sta delovala v prejšnjem pospeševalniku, velikem elektron-pozitronskem trkalniku (LEP). V zadnjih letih pa slovenski fiziki sodelujejo v eksperimentu ATLAS na velikem hadronskem trkalniku (LHC). Njihove dejavnosti segajo od raziskav in razvoja do gradnje in zagonov ter zbiranja fizikalnih rezultatov.

V slovenskem podatkovnem centru Tier 2 v Ljubljani, ki je del svetovne računalniške mreže LHC, se osredotočajo na silicijevo sledenje, zaščitne naprave in računalništvo. Slovenski znanstveniki in študenti so imeli vodilno vlogo v več fizikalnih analizah, ki so se osredotočale na identifikacijo signalov, ki bi kazali na fiziko onkraj standardnega modela.

Kljub dolgoletnemu sodelovanju pa se je z 21. junijem s polnopravnim članstvom spremenilo nekaj bistvenega – Slovenija je postala solastnica Cernove znanstvenoraziskovalne infrastrukture, torej ene najpomembnejših znanstvenoraziskovalnih infrastruktur na svetu, so poudarili na ministrstvu.

V Cernu nove priložnosti tudi za gospodarstvo

Slovenija bo dobila nove priložnosti tako pri raziskavah, razvoju tehnologij in izobraževanju, prav tako bo nove priložnosti dobilo gospodarstvo, ki bo imelo neomejen dostop do javnih razpisov. Polnopravno članstvo pomeni tudi priložnosti za Slovence in Slovenke za zaposlitev v Cernu. V njem namreč ne delajo le znanstvenice in znanstveniki, saj potrebujejo tudi podporne službe.

Slovenija je posredno že bila Cernova polnopravna članica, pravzaprav bi lahko rekli, da je bila med ustanovnimi članicami. Med 12 državami, ki so leta 1953 podpisale ustanovni akt (organizacija je zaživela naslednje leto), je bila namreč tudi Jugoslavija, ki pa je leta 1961 izstopila iz Cerna. Slovenija se tako po 64 letih »vrača« kot polnopravna članica.

Okoli 20 podjetij že sodeluje s Cernom, a priložnosti je še veliko

»Ideja o ustanovitvi Cerna se je rodila po drugi svetovni vojni, ko je skupina znanstvenikov sklenila, da se mora Evropa po vojni vrniti na zemljevid uglednih znanstvenoraziskovalnih območij, znanost pa se mora uporabljati izključno za miroljubne namene. Predanost znanosti in miroljubnosti se kaže tudi v odnosih v Cernu. V času hladne vojne je bil ena redkih organizacij, kjer so sodelovali znanstveniki in znanstvenice z Zahoda in takratne Sovjetske zveze. Cern je zato s svojim delom in sporočilom – Znanost za mir – izjemno pomemben ne le za znanstveno skupnost, temveč za celoten svet,« so še sporočili z ministrstva za znanost.