Ukinitev gradnje rakete SLS, kapsule Orion ter povratne odprave na Mars

Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v letu 2026 dobila precej manj denarja kot letos, je razvidno iz predloga proračuna, ki ga je prestavila Trumpova administracija. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2025 se sredstva za Naso zmanjšajo za šest milijard dolarjev, in sicer s 24,8 milijarde dolarjev na 18,8 milijarde dolarjev, kar pomeni 24-odstotno zmanjšanje, poročajo tuji mediji.

Trumpova administracija je sredstva pravzaprav povečala le za en Nasin program: raziskovanje vesolja s človeškimi plovili. To je odraz prednostnih nalog Trumpove administracije, ki ceni »vrnitev na Luno pred Kitajsko in postavitev človeka na Mars,« je zapisano v dokumentu. »Z dodelitvijo več kot sedmih milijard dolarjev za raziskovanje Lune in uvedbo dodatne milijarde dolarjev novih naložb za programe, usmerjene v raziskovanje Marsa, proračun zagotavlja, da bodo ameriška prizadevanja za raziskovanje vesolja s človeško pomočjo ostala neprimerljiva, inovativna in učinkovita,« je zapisano v dokumentu. Del teh novih sredstev bo skoraj zagotovo namenjen podjetju SpaceX, ki ga je ustanovil Trumpov zaveznik Elon Musk.

Precej manj denarja bo namenjenega znanstvenim oddelkom pri Nasi, tako znanosti o vesolju kot o Zemlji, posledično naj bi ukinili kar nekaj programov, povsem brez sredstev naj bi ostal Nasin oddelek, ki se nanaša na programe raznolikosti, enakosti, vključenosti in dostopnosti.

Iz predloga, ki ga mora sicer še potrditi kongres, je razvidno, da Trumpova administracija ne računa več na raketo, s katero naj bi se Američani vrnili na površje Zemlje. Celoten program Artemis naj bi se v naslednjih močno preoblikoval. »Po treh poletih proračun ukinja zelo drago raketo Space Launch System (SLS) in kapsulo Orion. SLS stane 4 milijarde dolarjev na izstrelitev in za 140 odstotkov presega proračun. Proračun financira nadomestitev SLS in Oriona na Luno s stroškovno učinkovitejšimi komercialnimi sistemi, ki bi podpirali ambicioznejše nadaljnje lunarne misije,« je zapisano v proračunskem dokumentu. SLS in Orion sta do zdaj letela enkrat - na misiji Artemis 1 brez posadke, ki je konec leta 2022 poletela do Lunine orbite in nazaj. V skladu z novim proračunskim načrtom bi dvojico ukinili po odpravi Artemis 3, katere cilj je leta 2027 pristati z astronavti v bližini južnega pola Lune.

Več podrobnosti o komercialnih sistemih ni na voljo. Znano pa je, da je Nasa s podjetjema SpaceX in Blue Origin sklenila pogodbe za razvoj pristajalnih modulov na Luni, v projekte so vključene tudi izgradnje raket.

Povsem ukinjena naj bi bila tudi gradnja vesoljske postaje v orbiti Lune Gateway, ki naj bi bila nekakšna vmesna postojanka med Zemljo in Luno.

Manj denarja naj bi Nasa namenjala tudi mednarodni vesoljski postaji, ki naj bi obratovala še do leta 2030. »Proračun zmanjšuje število članov posadke vesoljske postaje in število raziskav na krovu,« je navedeno v dokumentu. Prav tako naj bi se zmanjšalo število poletov s tovorom.

Po proračunskem dokumentu se zdi, da je dokončno zapečatena tudi usoda robotske odprave za pridobivanje vzorcev z Marsa. To je Nasa vodila skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo, že v preteklem letu je Nasa ugotavljala, da je ne bo mogla izpeljati po prvotnih načrtih, saj je bila prezapletena in predraga. Vzorce na Marsu trenutno zbira Nasin rover Perseverance, po njih naj bi nato poslali dodatna plovila. Odprav zdaj naj ne bi bilo, Trumpova administracija prednost daje ideji in izvedbi, da bi vzorce z Marsa na Zemljo prinesli astronavti.

Kongres bo verjetno nekaterim spremembam nasprotoval, zlasti krčenju sredstev za znanstvene programe, ocenjujejo ameriški mediji.