Pet let od prve potrjene okužbe: Sars-cov-2 kot znanstvenofantastični film

Nalezljiva bolezen, ki jo povzroča koronavirus sindroma akutne respiratorne stiske 2 (sars-cov-2), je izbruhnila decembra 2019 v kitajskem mestu Wuhan. Prav na današnji dan, 4. marca, pred petimi leti pa je bil tudi pri nas uradno odkrit prvi okuženi, ki je skozi Italijo prispel iz Maroka. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Pri nas je bila epidemija uradno razglašena dan pozneje, 12. marca 2020. Začelo se je obdobje, ko se je svet ustavil, kar se je ponavljalo v več časovnih intervalih.

»Okuženi je na infekcijski kliniki UKC. Znaki bolezni covid-19 so slabo počutje, utrujenost, nahod, vročina, kašelj in pri težjih oblikah občutek pomanjkanja zraka,« je 5. marca 2020 poročalo Delo. Prejšnji dan je pacient obiskal svojega osebnega zdravnika in ta ga je, ker je kazal očitne znake obolelosti, poslal na infekcijsko kliniko. Tam so mu odvzeli bris, vzorec je bil pozitiven. »Ker je od vrnitve v Slovenijo do hospitalizacije minilo nekaj dni, je bil pacient najbrž še s kom v stiku. Te ljudi bodo strokovnjaki po pogovoru z obolelim poskušali identificirati,« je še pisalo v članku.

Poudarjeno je bilo, da se novi koronavirus med ljudmi prenaša kapljično. Za prenos je potreben tesnejši stik z bolnikom na razdalji do 1,5 metra. Točna inkubacijska doba še ni znana, je pa ocenjena na dva do 12 dni. Povprečno naj bi trajala približno šest dni. Stroka je takrat poudarila, da lahko iz izkušenj sklepamo, da poteka bolezen v lažji obliki pri približno 80 odstotkih okuženih. Strokovnjaki so za preprečevanje okužbe, tako kot pri drugih nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal, priporočili upoštevanje preventivnih ukrepov. Med drugim so svetovali izogibanje tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni: »Ne dotikamo se oči, nosu in ust. Če zbolimo, ostanemo doma. Upoštevamo pravila higiene pri kašljanju. Roke si redno umivamo z milom in vodo.«

Represivno, zdravorazumsko

Po petih letih od začetka se spomini na pandemijo koronavirusa zdijo kot znanstvenofantastični film. Le da ga drugače vidijo tisti, ki so spremljali informacije s kavča pred zasloni, kakor tisti, ki so bili močno čustveno vpleteni, ker so se njihovi bližnji borili za življenje ali pa so izgubili ljubljenega človeka ali celo več njih. Čisto posebne občutke pa vzbuja tistim, ki so imeli svojca na infekcijski kliniki; med pacienti, priključenimi na respiratorje.

INFOGRAFIKA Dela

Med smrtonosnimi pandemijami v zgodovini poznamo kugo, kolero, koze ter v dvajsetem stoletju špansko gripo, azijsko gripo, aids, svinjsko gripo, ptičjo gripo in sars. Težko pa si je predstavljati, da je v enaindvajsetem stoletju, ko se znanost in medicina hvalita z neprecenljivimi dosežki, virus sars-cov-2, imenovan koronavirus, ki povzroča bolezen covid-19, popolnoma ušel izpod nadzora. Niso mu bili kos ne zdravniki, ne epidemiologi, ne infektologi, ne farmacevti, kljub izjemnemu trudu požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki so podnevi in ponoči skrbeli za paciente na covidnih oddelkih po vsej Sloveniji.

Med preventivne ukrepe so pozneje dodali še zračenje prostorov, nošnjo mask – ki pa jih nekaj časa ni bilo mogoče kupiti ali pa so bile zelo drage, razkuževanje rok – pri čemer je zmanjkalo tudi razkužil ali pa so bila izredno draga, izogibanje zaprtim prostorom in druženju. Vsi ti ukrepi zvenijo zdravorazumsko, in če bi jih ljudje upoštevali in okuženi ostajali v karanteni, bi bilo okužb verjetno manj in se ne bi tako hitro širile.

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo, pri nas je bila razglašena dan pozneje. FOTO: Dejan Javornik/Delo

Tako pa so se te vseeno dogajale v bolnišnicah, tudi tam, kjer so bili pacienti s šibkim imunskim sistemom, tudi zaradi zdravljenja, na katere bi morali še posebno paziti, kljub rdečim in sivim conam in čeprav so bili obiski od zunaj prepovedani. Pravo kalvarijo so doživljali tudi stanovalci v domovih za starejše, njihovi svojci in zaposleni. V strahu, da bo zmanjkalo hrane, so jo mnogi kupovali v velikih količinah in jo kopičili v domačih shrambah.

Svoje je prispevala tudi politika, ki je z nekaterimi ukrepi, kot na primer zapiranje občin in omejevanje gibanja in druženja zunaj, povzročila odpor. Veliko ljudi je bilo strah, na dan so prihajale različne teorije zarote. Vendarle pa so bili nekateri ukrepi, ki so jih mnogi imeli za represivne, v resnici smiselni, in če bi se jih vsi držali, bi preprečili marsikatero okužbo ljudi s šibkejšim imunskim sistemom in smrt.

INFOGRAFIKA Dela

Pred zdravstvenimi centri in kontejnerji, namenjenimi testiranju, so se vile kolone ljudi. V lekarnah je testov velikokrat zmanjkalo ali pa so bili zelo dragi. Izkazalo se je, da nekateri, ki so jih nabavljali dobička željni poslovneži, niso zanesljivi.

Z delom od doma, zapiranjem trgovin, lokalov in gostiln ter kulturnih in drugih javnih ustanov se je pokazalo, kako relativno je občutenje svobode. Nekateri so naenkrat imeli več časa, prebirali knjige ali jih celo napisali, ustvarjali, kuhali in pekli kruh, se več družili z otroki … in se imeli lepo. Izkazalo pa se je tudi, koliko je nefunkcionalnih družin, ki niso znale več skupaj preživljati časa.

Ljudje so ostajali doma brez dela in dohodkov za življenje. Denarna pomoč države je blažila najhujše stiske. Toda to ni bilo dovolj za preprečitev vseh posledic.

Svet po covidu

Prva cepljenja so se začela 27. decembra 2020 za najstarejše in potem za celotno populacijo. Postopoma je sars-cov-2 mutiral do te mere, da se od 1. aprila 2023 po sklepu epidemiološke stroke v Sloveniji bolezen covid-19 obravnava enako kot druge okužbe dihal. Po podatkih NIJZ je od leta 2020 do 2023 v Sloveniji zaradi covida-19 s potrjeno okužbo s sars-cov-2 umrlo 9090 ljudi. Po nekaterih interpretacijah je bila Slovenija po deležu umrlih v svetovnem vrhu, vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ni res, da so podatki iztrgani iz konteksta in prikazani tako zaradi različnih interesov. Solidarnost, etika in strokovnost v tem primeru niso prestale preizkušnje. A o tem se zdaj, po samo petih letih, ne govori več.

Prva cepljenja so se začela 27. decembra 2020, prvi so bili cepljeni stanovalci domov za starejše, nato pa najstarejši, ki živijo doma. FOTO: Črt Piksi/Delo

V obdobju koronavirusa, ki je tako ali drugače pretreslo vsakogar, upočasnilo gospodarstvo in povzročilo družbeno krizo, je po tej hudi izkušnji že kazalo, da bo svet po covidu-19 drugačen, da prihajajo novi časi z drugačnimi vrednotami. Vendar danes žal lahko ugotavljamo, da se je vse vrnilo v stare tirnice, na še veliko bolj krut in nečloveški način, kar dokazujejo dogodki v naši bližnji okolici in v nekoliko oddaljenem svetu. Človeštvo pa vnovič zamuja priložnost, da bi se iz zgodovine vendarle kaj naučilo.

Bojana Beović FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Tatjana Lejko Zupanc FOTO: Leon Vidic/Delo

Mateja Logar FOTO: Igor Zaplatil/Delo