
Neomejen dostop | že od 14,99€
Washington posebni poročevalki za Palestino Francesci Albanese očita spodbujanje tožb proti ameriškim in izraelskim uradnikom, medtem ko se je v Ljubljani zahvalila za podporo Slovenije.
Združene države Amerike so v sredo uvedle sankcije proti posebni poročevalki Združenih narodov za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih, Francesci Albanese. Novica je odjeknila ravno v času, ko se Albanese mudi na večdnevnem uradnem obisku v Sloveniji. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so sankcije uvedene zaradi njenih »nezakonitih in sramotnih prizadevanj, da bi spodbudila Mednarodno kazensko sodišče (ICC) k ukrepanju proti ameriškim in izraelskim uradnikom, podjetjem in vodstvenim delavcem«.
»Nimam odgovora, saj sem zelo zaposlena s tem, da poskušam ustaviti genocid,« je danes v odzivu na ameriške sankcije za STA povedala Albanese. »Resnično upam na boljšo prihodnost za ZDA in tamkajšnje prebivalce,« je še dejala po javni razpravi v Slovenski filharmoniji.
Ironično je, da je novica o ukrepih Washingtona prišla na dan, ko je Francesca Albanese v Ljubljani prejemala podporo slovenske politike. V okviru obiska se je srečala s predsednikom vlade Robertom Golobom in se državi zahvalila za njeno držo ter iskrena stališča glede dogajanja v Gazi. Sprejela jo je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Posebna poročevalka ZN za stanje človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih je v javni debati z naslovom Odgovornost upreti se med drugim predstavila ugotovitve svojega nedavno objavljenega poročila, ki nosi naslov Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida.
Poročilo je označila za zelo pretresljivo, saj je po njenih besedah »zložilo koščke sestavljanke«, v kateri je v sodelovanju s številnimi študenti, profesorji, raziskovalci in drugimi razkrila vlogo tujih podjetij in kapitala v izraelskih kršitvah pravic Palestincev.
»V zadnjih 22 mesecih je ekonomija okupacije postala genocidna,« je dejala Albanese. Pri tem je izpostavila vlogo kapitalizma in kolonializma, rekoč: »Naseljenski kolonializem je bil vedno povezan s kapitalom v izvajanju genocida, ubijanju in razseljevanju avtohtonih skupin prebivalstva, in nič drugače ni v Palestini.«
Izpostavila je tudi vlogo vojaške industrije in povezav med izraelskimi in zahodnimi podjetji, podjetij iz različnih drugih panog, kot sta denimo Airbnb in Amazon, ter določenih institucij, kot so banke in univerze, ki jih je opisala kot »tiste, ki omogočajo genocid«.
Prvi ukrep, ki bi ga po njenem morale sprejeti zahodne in druge države, je prepoved trgovanja z izraelskim orožjem.
Ob tem je bila kritična do evropske politike, ki se izgovarja na nepristranskost, v resnici pa ščiti okupatorje. »Številne države že desetletja ponavljajo mantro o dveh državah, Izrael pa medtem širi svoje ilegalne naselbine in postaja vedno bolj etnonacionalistična družba,« je menila.
Glede možnih rešitev za izraelsko-palestinski konflikt je ocenila, da bi bilo treba »privilegije nekaterih in zatiranje drugih spremeniti v pravice in priložnosti za vse«.
Omenila je tudi vse obsežnejše proteste v podporo Palestini po vsem svetu, med drugim študentov in nekaterih judovskih skupnosti v ZDA.
Opozorila je tudi na represijo v nekaterih državah v Evropi, glede česar je po njenem Slovenija v prednosti pred določenimi državami, kjer pretepajo protestnike in aretirajo zagovornike Palestincev zgolj zaradi izrečenih besed ali sloganov v podporo Palestini.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je bil v svoji utemeljitvi oster. »Kampanja političnega in gospodarskega vojskovanja Albanese proti Združenim državam in Izraelu ne bo več tolerirana. Vedno bomo stali ob strani našim partnerjem pri njihovi pravici do samoobrambe,« je zapisal na družbenem omrežju X. Dodal je, da bodo ZDA še naprej izvajale vse potrebne ukrepe za zaščito svoje suverenosti in suverenosti svojih zaveznikov.
Francesca Albanese, italijanska pravnica, je kot posebna poročevalka ZN zadolžena za poročanje o stanju človekovih pravic v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom. Od začetka izraelske ofenzive v Gazi oktobra leta 2023 velja za načelno in odkrito zagovornico mednarodnega prava. Redno obtožuje Izrael genocida v Gazi in poudarja, da je treba napade Hamasa 7. oktobra 2023 postaviti v »kontekst desetletij zatiranja Palestincev«.
Zaradi svojih stališč si je prislužila občudovanje med podporniki pravic Palestincev, hkrati pa si je nakopala jezo Izraela in ZDA. Že lani je Trumpova administracija pozvala generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, naj jo odstavi s položaja, pri čemer so ji očitali »strupen antisemitizem in podporo terorizmu«. Zaradi njenih ostrih kritik sta jo ostro kritizirali tako Bidnova kot Trumpova administracija.
ZDA so sicer že uvedle tudi sankcije proti sodnicam haaškega sodišča, med drugim proti slovenski sodnici Beti Hohler, ker so želel preiskati vojne zločine na okupiranem palestinskem ozemlju.
Komentarji