BS: Pri nepremičninah se nakazuje obrat cikla

Bančni sistem je po oceni Banke Slovenije stabilen, raven tveganj pa se zmanjšuje. »V prihodnjih mesecih bodo na sistem vplivala tveganja, ki izhajajo predvsem iz zunanjega okolja, zlasti ohlajanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju in še vedno visoka inflacija,« je strnil viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Poročilo o finančni stabilnosti Banke Slovenije ob tem kaže, da se tveganja, ki izhajajo iz bančnega sistema samega, zmanjšujejo. Že nekaj četrtletij ni tveganja, ki bi bilo ocenjeno kot visoko. »Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja je precej ugodna. Likvidnost je že kar nekaj let precej ugodna, tudi solventnost oziroma dobičkonosnost sistema je precej ugodna,« je na novinarski konferenci povedal Dolenc.

Direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik je glede inflacije dejala, da se je v zadnjih mesecih v Sloveniji ponovno zvišala, medtem ko se je v evrskem območju že znižala. Ob tem Banka Slovenije opozarja na povečevanje razlike med realnimi in nominalnimi kategorijami. »Ta dejavnik lahko bolj dolgoročno prispeva k nekoliko manj optimalnim investicijskim odločitvam, ki lahko vplivajo na kreditno tveganje,« je pojasnila.

Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerno. Medtem ko se je v severnem delu Evrope, Nemčiji in Avstriji začel trend zniževanja rasti cen nepremičnin, v Sloveniji in na Hrvaškem cene še naprej rastejo. A v Ljubljani že rastejo po precej nižjih stopnjah, s čimer se nakazuje obrat cikla. »Vendar je za zdaj to gibanje zelo zmerno in kaže na korekcijo na trgu nepremičnin, torej na nadaljnje približevanje ravnovesju,« je povzela.

Obrestno tveganje je povišano

Tveganje financiranja ostaja na zmerni ravni, saj bančne vloge ostajajo visoke. Obrestno tveganje ostaja povišano, a pričakujejo njegovo zniževanje. Upočasnilo se je namreč naraščanje deleža posojil, obrestovanih s fiksno obrestno mero, ki v primeru, ko ni varovanja, povečujejo izpostavljenost obrestnemu tveganju. Hkrati se med viri z višjimi depozitnimi obrestnimi merami postopoma povečuje delež vezanih vlog, delež vlog na vpogled pa se zmanjšuje.

Znižala se je raven kreditnega tveganja, zlasti za gospodinjstva, vsaj tista, ki so si zagotovila nespremenljivo obrestovanje posojila. »Ključni razlog je zelo ugodno dogajanje v segmentu nedonosnih posojil. Zelo pozitivno je, da je tudi panoga, ki je bila v epidemiji najbolj prizadeta, torej gostinstvo, zabeležila precejšnje izboljšanje v kakovosti portfelja,« je povedala Meta Ahtik.

Za kreditno tveganje Banka Slovenije ohranja možnost poslabšanja, predvsem zaradi negotovosti, povezanih z avgustovsko ujmo. »Za zdaj ne beležimo poslabšanja portfelja, tudi prošenj za moratorije v skladu z zakonom je izjemno malo, vendarle pa ostajajo negotovosti, povezane zlasti z morebitnimi posrednimi izpostavljenostmi,« je pojasnila direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika. Oceno dohodkovnega tveganja je Banka Slovenije zaradi trenutnega povečanega ustvarjanja dohodka bank, ki izvira iz neto obresti, znižala z zmernega na nizko. A v centralni banki opozarjajo, da se bodo ugodne razmere, ki trenutno odražajo velike razlike med obrestnimi merami za naložbe in tistimi za vire bank, ohranile le omejeno časovno obdobje, je povedala.

Banka Slovenije glede na stanje v sistemu izvaja makrobonitetno politiko. Kot je povedal Dolenc, se obetajo spremembe proticikličnega kapitalskega blažilnika, najverjetneje v smeri uporabe pozitivne nevtralne stopnje blažilnika. Možno je, se bodo spremembe zgodile tudi pri sektorskem blažilniku za sistemska tveganja, ki je povezan z ukrepom o omejevanju kreditiranja prebivalstva in se ukvarja s tveganji, ki izhajajo z nepremičninskega trga in odstopanj od minimalnih standardov pri makrobonitetnih omejitvah, je dodal. STA