Preživel je dinozavre, človeka pa ne

Zaradi obsežnih požarov v Avstraliji, v katerih je po zadnjih podatkih poginila več kot milijarda živali, je razumljiva bojazen, da je izumrla katera od ogroženih vrst. Uničujoči požari so namreč uničili naravni prostor mnogo živali: izginilo je podrastje, kjer se skrivajo, pogoreli so trava in drugi viri hrane, ogenj je uničil tudi veliko drevesnih vrst. Med živalmi so po požarih najbolj ogroženi gorski kuščarji Lygisaurus abscondita, satanični gekoni in hruškaste žabe, ki živijo v severovzhodnem delu Avstralije, kjer so požari uničili dve tretjini njihovega habitata. Ali bodo vrste preživele, je še prenagljeno ugibati, saj požari po deželi še vedno divjajo, in šele ko bodo plameni ugasnili, bodo pristojni lahko začeli ocenjevati nastalo škodo.

Zbogom, polžek George

Po svetu vsako leto izumre ogromno živalskih in rastlinskih vrst, lani so jih našteli več kot 20, po nekaterih podatkih celo več kot 1000. Med njimi so tri vrste ptic, dve vrsti žab, morski pes, vrsta polža ter ena največjih sladkovodnih rib na svetu, kitajski veslokljun (Psephurus gladius). Kitajske mečarice, ki so v dolžino merile tudi do sedem metrov, so živele v reki Jangce, obstajale pa so več kot 200 milijonov let. Vrsta je preživela nepredstavljive spremembe življenjskega okolja, med njimi katastrofo, zaradi katere so izumrli dinozavri in vodni plazilci. Kitajski veslokljun je preživel pojav cvetlic, bambusa, ki je porasel nabrežje njihove reke, preživel je tudi naravne sovražnike, ki so se hranili z ribami. Ni pa zmogel preživeti človeka. Potem ko veslokljunov 15 let niso opazili v reki Jangce, so jih biologi lani razglasili za izumrle. Kriv je človek, in sicer preobsežen ribolov ter gradnja jezov, predvsem jezu Gezhouba, ki so ga postavili sredi glavne struge, približno 600 kilometrov od morja, niso pa ga opremili s prehodom, ki bi ribam omogočil nemotene selitve. Mečarice tako niso mogle več do drstišč, kar je močno pospešilo njihovo izumrtje. Zaradi ribolova so začeli kitajski veslokljuni izginjati že v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so ribiči na leto iz Jangceja potegnili v povprečju 25 ton teh rib.

Prvi, ki je lani izumrl, pa je bil mali polž, ki so ga poimenovali George. Havajski polž Achatinella apexfulva je kot zadnji primerek svoje vrste, za katero so bili usodni predvsem invazivni plenilci, dočakal 14 let.

Veliko prahu je dvignila tudi novica, da so v Laosu za lokalno izumrlega razglasili indokitajskega tigra. Ta že dolgo velja za ogroženo vrsto, lani je po svetu živelo le še okrog 1200 primerkov, in mnogo organizacij se po najboljših močeh trudi, da bi vrsto zaščitile. Indokitajski tigri še živijo v odmaknjenih goratih predelih južne Kitajske, Vietnama, Malezije, Tajske in vzhodne Burme, da so se uvrstili na seznam ogroženih vrst, pa gre seveda zasluga človeku. So namreč priljubljene lovske trofeje, v orientalski medicini pa je tudi veliko povpraševanje po tigrovih kosteh, iz katerih izdelujejo pripomočke za zdravljenje.

Prve žrtve podnebnih sprememb

Na Zanzibarju je pogrešana opica rdeči kolobus. Živela je le v treh gozdovih na tem afriškem otoku, a jih že več kot tri desetletja nihče ni videl. Biologi kljub temu nočejo obupati in še vedno verjamejo, da se kje skriva kakšna. Kljub temu so rdečega kolobusa na Zanzibarju razglasili za najverjetneje izumrlega. Še dlje, okrog 90 let, v zahodnem Pacifiku ni bilo na spregled tako imenovanega mračnega morskega psa (Carcharhinus obsolerus), zato od lani velja za izumrlega, pogubil pa ga je najverjetneje čezmerni ribolov.

Prve žrtve podnebnih sprememb in posledičnega dviga morske gladine pa so lani postali podganam podobni glodavci vrste Melomys rubicola z osamljenega avstralskega atola Bramble Cay na skrajnem severu Velikega koralnega grebena. Ko se je morska gladina dvignila, je voda pogoltnila njihov življenjski prostor in avstralska vlada je morala sporočiti, da je vrsta izumrla. Svetovna zveza za varstvo narave je lani na seznam izumrlih živali dodala še vrsto Atherinella callida, sladkovodno ribo, ki je živela v Mehiki, nazadnje pa so jo opazili leta 1957. Najverjetneje smo izgubili tudi vrsto želve mehkoščitke. Devetdesetletna samica je poginila lani med poskusom umetne oploditve, a strokovnjaki so prepričani, da na svetu živijo še trije primerki. Žal pa ne vedo, katerega spola so. Če so vsi trije samci, je izumrtje le še vprašanje časa.

Lani se je z obličja Zemlje poslovila tudi havajska ptica po'ouli (Melamprospos phaeosoma). Ker je imela rada bolj suho okolje, jo je bilo mogoče najti le na skrajnem vzhodnem delu havajskega otoka Maui, tam pa je zaradi izsekavanja dreves in gradnje počasi izgubljala življenjski prostor, močno so jo prizadele tudi bolezni. V strahu, da bo izumrla, so jih naravovarstveniki lovili ter jih poskušali navaditi na razmnoževanje v ujetništvu, a reševalna akcija ni uspela. Nazadnje so po'oulije videli leta 2004, približno 30 let po tem, ko so jih odkrili. Lani so jih razglasili za izumrle.

V Sloveniji izumrla zlatovranka

V Sloveniji je pred leti izumrla zlatovranka, edina predstavnica reda vpijatov pri nas. Nazadnje je pri nas gnezdila leta 2014 na Goričkem, leto pozneje so jo še opazili, a gnezdila ni več. Kot so nam sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se pri nas slabo piše še trem vrstam ptic, in sicer poljski vrani, velikemu škurhu in vrtnemu strnadu.
Poljska vrana je bila med letoma 1994 in 2002 uvrščena na seznam izumrlih gnezdilk Slovenije, nato pa so ponovno kolonijsko gnezdenje opazili spomladi leta 2004 v Krškem, pojasnjujejo na DOPPS. Veliki škurh je prav tako ena od zelo ogroženih zavarovanih vrst ptic v Sloveniji. Na Ljubljanskem barju gnezdi približno od štiri do šest parov, med katerimi pa le eden uspešno spelje mladiče. Tik pred izumrtjem je po podatkih DOPSS vrtni strnad. Njegov tipični življenjski prostor so suhi kraški travniki in submediteranska ekstenzivna kmetijska krajina, ki zaradi zaraščanja in opuščanja ustrezne kmetijske rabe hitro izginja. Na robu izumrtja v Sloveniji je tudi ris. Lani jih je v naših gozdovih bivalo manj kot 20, zato so jim v okviru mednarodnega projekta Life Lynx, s katerim želijo rešiti dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem, pripeljali okrepitve. Iz Romunije in Slovaške so v gozdove na Notranjskem, Kočevskem in Gorenjskem pripeljali skupno 10 risov.