V nadaljevanju preberite:

Njena knjiga je v bralcih odprla jez, tudi zaradi nje smo začeli bolj odprto govoriti o bolečini, o izgubi, o žalovanju. Pomembno je, je večkrat rekla Bronja, da imaš med boleznijo pravico do občutkov strahu, nemoči. Da lahko izpoveš svoje najgloblje strahove, vsa prepovedana čustva. Strah pred smrtjo. Strah pred tem, da se morda ne boš pozdravil, vse te besede, ki jih ne smeš izreči, in misli, ki jih ne smeš izpovedati.

Nekaj dni po novoletni zabavi založbe Beletrina, ko so bili že dogovorjeni za izid romana, se je bolezen ponovila. A ponovno je s svojo življenjsko silo izšla iz izkušnje. Ni prenesla misli, da bi bila tudi njena hči na valeti brez mame. In da, želela je dočakati izid svoje prve knjige. Takrat je ob bolniški postelji stal tudi njen oče.