Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ni igral violine, violina v njegovih rokah je pela

Koliko skladateljev imamo v Sloveniji, ki so jim na glavnem mestnem trgu postavili spomenik? Bil pa je tudi inovator, filozof, mislec in raziskovalec.
Na natečaju za izdelavo kipa je bil izbran akademski kipar Antonio Dal Zotto, profesor na beneški akademiji, ki je upodobil že Tiziana in Carla Goldonija v Benetkah. Odkritje spomenika leta 1896 na Tartinijevem trgu je bil velik dogodek, o katerem so poročali takrat vodilni časopisi. FOTO: Miran Kambič
Na natečaju za izdelavo kipa je bil izbran akademski kipar Antonio Dal Zotto, profesor na beneški akademiji, ki je upodobil že Tiziana in Carla Goldonija v Benetkah. Odkritje spomenika leta 1896 na Tartinijevem trgu je bil velik dogodek, o katerem so poročali takrat vodilni časopisi. FOTO: Miran Kambič
21. 8. 2021 | 06:00
22:44

V nadaljevanju preberite:


Giuseppe Tartini velja z Vivaldijem in Veracinijem za enega največjih skladateljev, violinistov in teoretikov 18. stoletja, saj je ustvaril vsaj dvesto sonat in koncertov. Tartinijev festival, njemu v čast, letos praznuje dvajsetletnico in to soboto ga bodo odprli s posebnim koncertom v piranskem minoritskem samostanu sv. Frančiška z legendarno skupino I Solisti Veneti iz Padove, torej od tam, kjer je Tartini preživel večji del ustvarjalnega življenja.

Že lani so s posebno obarvanim festivalom baročne glasbe zaznamovali 250. obletnico Tartinijeve smrti in vendar še vedno mnogi ne poznamo te neobičajne, celo dramatične življenjske zgodbe niti ne izjemnega pomena tega violinskega virtuoza.
»Giuseppe Tartini je bil v svoji predanosti glasbeni umetnosti sposoben sožitja med globoko vernostjo in razsvetljensko radovednostjo, med svobodo glasbe in popolnim redom matematike,« je v predgovoru h knjigi o Giuseppeju Tartiniju umetnostne zgodovinarke Duške Žitko zapisal Franco Juri. »V svoji glasbi je združeval staro in novo, barok in klasicizem hkrati,« o njem pravi Črtomir Šiškovič. »Ob drugih pomembnih glasbenikih tega obdobja je Tartini vezni člen, brez katerega se morda ne bi zgodila ne Bachov Pasijon po Mateju ne Mozartova Čarobna piščal

»Zakaj še vedno, tudi profesionalni glasbeniki, tako malo vedo o enem največjih violinskih virtuozov, skladateljev, filozofov, ki se je rodil in odraščal v Piranu?« se sprašuje tudi Jasna Nadles, umetniška direktorica festivala Tartini. »Ne nazadnje je bil ta izjemni skladatelj, virtuoz, pa tudi inovator, filozof, mislec in raziskovalec rojen v tem mestu, morda je prav na tem trgu doživel iniciacijo v glasbo. Kako to, da se o njem nismo učili v šolah? Če ne znamo prepoznati lastnih genialnih ljudi iz zgodovine, kako bomo potem nove talente, nove mlade skladatelje in skladateljice prepoznali danes?« poudarja Jasna Nadles. »Še bolj to velja za ženske umetnice, od slikark, pisateljic, glasbenic in skladateljic, ki so v zgodovini mnoge ostale v senci moških kolegov. To je zame še posebej občutljiva tema.«

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine