Salve za junake, ki so preživeli Anglijo

Dragi moj Goran, oprosti, ker si moral na tole moje pismo čakati nekoliko dlje, praktično do zadnje sekunde; vsaj po moji uri, bi dejal upokojeni komentatorski doajen Ivo Milovanovič, ki nas je nekoč nekolikanj žalobno držal v igri in tolažil s svojo navidezno nezainteresiranostjo, pa če je bilo na igrišču še tako napeto. Malo sem ga pogrešal sinoči, ko sem spremljal zadnje minute tekme proti Angliji. Kaj naredi nogomet, moj Goran, samo nogomet in noben drug šport: toliko razburjenja, norenja in skakanja za prazen nič; nobenega gola nismo dosegli, komaj zastreljali proti vratom nasprotnika, a smo bili kljub temu srečni do neba, kot da bi dobili prvenstvo, ne pa zgolj vstopnice za naslednji krog, v katerem bo treba vendarle doseči gol, če bomo hoteli še dlje; no, še dobro, da se bodo zdaj ...