Formula švedskega mojstra je vrnitev kulture zmagovanja

Selektor Norveške Lars Lagerbäck počasi sestavlja mozaik, ki naj bi vrnil stari sijaj nogometne reprezentance iz devetdesetih let minulega stoletja
Objavljeno
12. oktober 2018 12.15
Posodobljeno
12. oktober 2018 12.15
Lars Lagerbäck (levo) v prvem letu na norveški klopi še ni obrnil krivulje uspehov navzgor, letos pa je v šestih tekmah izgubil eno in prav zadnjo (proti Bolgariji) pred jutrišnjo tekmo s Slovenijo. Foto AP
Ljubljana - Vodilni možje v drugi polovici devetdesetih let minulega stoletja najmočnejše skandinavske selekcije so lanskega februarja posegli po zadnjem orožju iz svojega okolja in za selektorja izbrali nekdanjega prvega moža Švedske ter avtorja nogometnega buma Islandije Larsa Lagerbäcka. V prvem letu ni opravil veliko.

»Začeti moramo zmagovati,« je bilo letošnjega marca enotno geslo reprezentančnega tabora, ko je potegnil črto pod prvo leto pod Lagerbäckovim vodstvom. Ni bilo veliko razlogov za veselje. Norveška je še peto leto zapored končala z negativnim izkupičkom in daleč od slavnih devetdesetih let minulega stoletja, ko jo je v svetovni vrh zavihtel karizmatični profesor, selektor Egil Olson. Z njim na čelu je Norveška leta 1998 na SP v Franciji dosegla tudi največjo zmago, ko je v prvi tekmi mondiala premagala branilce naslova Brazilce z 2:1.


Do Sofije utrjevali samozavest


Tri zmage, dva neodločena izida in štire poraze je v prvih 365 dneh vodenja izvlekel 70-letni Šved, ki se je posul s pepelom in odločno napovedal zasuk.

Norvežani so prešli od besed k dejanjem. Leto so začeli z zmago v prijateljski tekmi z Avstralijo in zmagovalni niz povlekli v prvo tekmo lige narodov, ko so v Oslu premagali Ciper. Niz petih zmag se je končal v Sofiji. Norveška si je pred dvobojem s Slovenijo nekoliko omajala samozavest, ki jo je utrjevala predvsem proti selekcijam približno enake kakovostne ravni. Od reprezentanc, ki jih je letos premagovala, je bil prav Ciper najslabše uvrščeni na lestvici Svetovne nogometne zveze (FIFA), 86., najvišja je bila Islandija, 38. (upoštevajoč septembrsko lestvico).

Nasmeh na norveške obraze se je začel vračati prav po zmagi nad Islandci v prijateljski tekmi pred svetovnim prvenstvom v Rusiji. Navijači in strokovna javnost je prepoznala napredovanje, češ delovali so močneje, tekli so hitreje, skakali višje in tudi selektor je bil pametnejši. Malodane nikogar več ni bilo, ki ne bi verjel v Lagerbäckove čudežne prijeme, med katerimi imajo posebno vlogo psihološki.


Jedro moštva in postavitev 4-4-2


»Po malem se igram amaterskega psihologa. V kratkem času, kolikor ga v reprezentančnih akcijah imamo na voljo, je dobro, da igralcem pozitivno perem možgane. Tako sem delal že prej,« je pojasnil enega od svojih prijemov, ki naj bi Norvežane vrnil med prvo petdeseterico reprezentanc na svetu. Trenutno je Norveška 52. in 7 mest višje, kot je bila na začetku leta.
Temelj uspehov je standardno moštvo, uigrano in prepoznavno po slogu igre.

Lagerbäck je dolgo iskal idealno enajsterico, ki bi ustrezala njegovi izbiri taktične postavitve 4-4-2, pri čemer je vedno poudarjal, da je, ne glede na kakovost igre, najpomembneje zabiti gol. Če bi izpustili poraz proti Bolgariji, saj je bil iz zornega kota statistike prej naključen kot zaslužen (v 88. minuti je bil povrhu izključen štoper Hoffenheima Havard Nordtveit, ki bo izpustil dvoboj s Slovenijo), je Šved našel zmagovalno kombinacijo.

V zadnjih treh tekmah je v začetni enajsterici opravil le štiri menjave, pri čemer je zabetoniral zvezno vrsto (Mohamed Elyounoussi, Markus Henriksen, Sander Berge, Stefan Johansen) in napadalni dvojec (Bjorn Johnsen, Joshua King). Vselej je bila postavitev 4-4-2.