Nogometne strasti med obzidjem, morjem in pokopališčem

Številni rodovi igralcev Nogometnega kluba Piran Portorož so v soboto romali na domači stadion, ki s svojo lego in osupljivimi prizori na posnetkih iz zraka vzbuja veliko zanimanja celo med tistimi, ki jih najpopularnejši šport niti ne privlači. Na tokratnem festivalu nogometa, ki je bil le eden od dogodkov ob počastitvi stoletne zgodovine igre z žogo v našem najslikovitejšem mestu na Obali, smo bili priča pristni nogometni strasti, izvrstnemu druženju in zabavi.

Foto Rok Tamše

Uspešno delo osmih let

Predsednik NK Piran Portorož Mitja Udovič je imel polne roke dela ob nastopih vseh selekcij, a je vse opravil z velikim veseljem, vmes je celo našel čas, da zaigra na osrednji revijalni tekmi, ko so se piranski veterani pomerili z nekdanjimi člani reprezentance Slovenije.      

Predsednik NK Piran Portorož Mitja Udovič je prejel tudi spominski dres slovenske reprezentance.

»Pred osmimi leti smo prevzeli klub, ki je bil precej na dnu. Imeli smo samo dve selekciji, do devetega in enajstega leta starosti. S sodelavcema Luko Jurinom in Andrejem Gudičem smo sestavili trenerski štab in potem postopno dodajali nove trenerje in selekcije. Zdaj imamo vse selekcije od sedem do 19 let, pogrešamo le še člansko moštvo. Upam, da bomo v prihodnje naše delo nadgradili in sestavili tudi člansko ekipo,« nam je povedal Udovič.

Na umetni zelenici so se predstavile vse selekcije piranskega nogometa. Foto Ways Creative agencija

Razkril je tudi osnovno poslanstvo kluba: »Imamo zelo veliko otrok, približno 250 jih je skupaj s tistimi iz osnovnih šol. Trudimo se, da so pri nas srečni, da sklepajo nova prijateljstva, da razvijejo vrline tovarištva, da se spodbujajo med seboj, ker so del ekipe. Delamo tudi s starši, da spodbujajo svoje otroke, pustijo nerealne ambicije ob strani in otrokom dajo zagon za ukvarjanje s športom. V klubu deluje enajst trenerjev, pred kratkim se nam je pridružil trener vratarjev.« Udovič je pohvalil sodelovanje z občino in županom Andrejem Koreniko, ki je bil dolgo celo njegov soigralec v vseh selekcijah kluba, podporo uživajo tudi drugje v lokalni skupnosti. Vadijo in igrajo na dveh igriščih, v Luciji in pod obzidjem, dobrodošlo bi bilo še tretje.

Foto Rok Tamše

Stadion je zasnoval Stanko Bloudek

Neset Dulai je dobra štiri desetletja preživel v klubu kot igralec, trener in deklica za vse, ko je bilo najtežje in je bil klub tik pred propadom. Z neizmerno voljo in ljubeznijo do nogometa je delal z mladimi upi, zato ponosno gleda na sedanje razmere v klubu. V zadnjem obdobju se je posvetil pisanju knjige o zgodovini piranskega nogometa, ki bo izšla jeseni, ko bo tudi slavnostna akademija ob stoletju nogometa v Piranu.

Neset Dulai piše knjigo o piranskem nogometu, ki bo izšla jeseni.

»V zadnjem obdobju sem se povsem posvetil knjigi, s tem se ukvarjam po tri do štiri ure na dan. V tem zelo uživam, pomagata mi Venčeslav Japelj in Danilo Sergaš. Zanimivo je bilo, ko smo v piranskih arhivih iskali zapise o nogometu v letu 1925, ko naj bi se začelo organizirano igranje. Našli nismo nič, smo pa zato v arhivu tržaškega časopisa Il Piccolo našli zapise o nogometu v Piranu iz leta 1923, ko je piranska ekipa igrala prijateljske tekme s sosednjimi klubi, tudi z Izolo in Koprom. No, leta 1925 pa je Piran igral prve uradne tekme v prvenstvu tržaške regije,« je pripovedoval.

Začetni udarec na spominski tekmi je izvedel Marjan Tomšič (na vozičku), eden izmed najstarejših članov kluba. Foto Rok Tamše

»Vedeti je treba, da smo takrat spadali pod Italijo, ki je bila svetovna nogometna sila. V piranski občini so delovale celo štiri ekipe, ki so se pozneje združevale ali ugasnile. Imeli so štiri igrišča: v Luciji, na vhodu v Sečoveljske soline, v Svetem Petru in celo v Strunjanu, ki je imel svojo ekipo v 50. letih. Nazadnje, na začetku 60. let je bilo zgrajeno sedanje igrišče pod obzidjem. Zanimivo je, da je celotni športni park zasnovala projektantska hiša Stanka Bloudka. Na srečo imamo tudi vso dokumentacijo in načrte tega projekta,« je z zanimivimi zgodbami postregel Dulai, tudi direktor javnega podjetja Okolje Piran.

Piran mu je pomenil več kot Pariz

Na umetni zelenici ikoničnega stadiona, ki ga verjetno kot edinega na svetu obdajajo obzidje iz 16. stoletja, morje in pokopališče, je odraščal tudi legendarni Danilo Sergaš - Fičo.

Selektorja Jože Prelogar in Danilo Sergaš sta mojstrsko vodila selekciji reprezentance Slovenije in domačega kluba. Fotografije Rok Tamše

»Za sedemletnega fanta s podeželja je Piran pomenil več kot Pariz. Imel je dvakrat več prebivalcev kot danes. Kot vratar sem hitro napredoval, ko sem branil za mladince in člane, sem bil še premlad, zato sem nastopal pod tujim imenom. Kmalu sta iz Izole, ki je kotirala precej višje, pome prišla predsednik kluba Vinko Gregorič in šef občinske partije. Za Izolo sem igral enajst let, po končani igralski karieri pa sem se vrnil v Piran kot trener in vodja mladinskega pogona. V tistem obdobju smo s člansko ekipo napredovali celo v drugo slovensko ligo, takrat so izstopali Hvastija, Veselko, Peršič in Gortan. Mnogi so zaradi študijskih in službenih obveznosti prenehali igrati nogomet, zdaj so uspešni poslovneži v uglednih podjetjih. Verjamem, da so jim pri tem pomagale tudi izkušnje iz nogometa in športne vrednote,« je povedal Sergaš, ki je več let deloval tudi kot trener vratarjev v različnih reprezentančnih selekcijah.

Danilo Sergaš z Delovo prilogo o ligi prvakov in v družbi sodnika Matea Tozana Foto Rok Tamše

Prelogar je vrnil Knavsa

Tokrat je vodil veterane Pirana v prijateljskem obračunu z veterani Slovenije, ki ga je popestrila tudi navijaška skupina Gusari. Pod obzidje je selektor Jože Prelogar povabil domača asa Mateja Mavriča Rožiča in Andraža Struno (njegov brat Aljaž, prav tako nekdanji reprezentant, je bil odsoten), ki sta igrala za nacionalno moštvo. Ob njem so praznik ovekovečili še kapetan Gregor Židan, Alfred Jermaniš, Robert Englaro, Aleš Kokot, Ermin Rakovič, Nenad Protega, Željko Mitraković, Goran Jolič ... Džoni Novak je zaradi težav s kolenom tekmo spremljal z roba igrišča.

Piranski ljubitelji nogometa so prisrčno pozdravili nekdanje ase, tudi Aleksandra Knavsa (prvi z desne), ki je tokrat debitiral za veteransko moštvo slovenske reprezentance.

Posebno pozornost pa je vzbudil Aleksander Knavs, ki se je po dolgoletni odsotnosti vrnil v domovino in zdaj tudi v slovenski nogomet. Šef Prelogar je namreč nekdanjega odličnega branilca prepričal, da je za njegov premierni nastop v veteranskem moštvu Slovenije kot naročen prav festival nogometa v Piranu.

Slovenski reprezentančni veterani so si imeli precej povedati tudi po tekmi; z leve: Jože Prelogar, Alfred Jermaniš, Davor Škerjanc, Robert Englaro, Goran Jolič in Aleksander Knavs. Foto Rok Tamše