
Neomejen dostop | že od 14,99€
Danes zjutraj je po srčnem infarktu in dolgotrajni bolezni umrl Štefan Jug, legendarni slovenski rokometni sodnik, ki je 1. junija praznoval 81. rojstni dan. Skupaj s Herbertom Jegličem je dolgo veljal za najboljši sodniški par na svetu. Jeglič je prav tako v 82. letu umrl 16. junija letos.
»Štefan Jug ni bil le strokovnjak, ampak človek, ki je s svojo predanostjo, dostojanstvom in širino pustil neizbrisen pečat v rokometni skupnosti. V imenu rokometne družine izrekamo iskreno sožalje njegovi družini, prijateljem in vsem, ki so ga poznali in cenili. Počivajte v miru, dragi Štefan!« je zapisala Rokometna zveza Slovenije.
Jug in Jeglič sta skupaj delila pravico na kar 11 svetovnih prvenstvih. Zdaj imata dostojna naslednika v Davidu Soku in Bojanu Lahu, ki sta sodila na treh OI in dvakrat v finalu EHF lige prvakov.
V celjsko zgodovino se je Štefan Jug vpisal predvsem kot mednarodno priznani rokometni sodnik, ki je to delo opravljal 30 let. Leta 1971 je postal najmlajši zvezni sodnik v takratni Jugoslaviji, s prijateljem Jegličem sta bila enajst let zapored razglašena za najboljši sodniški par nekdanje države. Kot mednarodni sodnik je sodil na številnih mednarodnih srečanjih: na 11 svetovnih prvenstvih, 10 finalnih tekmah svetovnih pokalov, na olimpijskih turnirjih v Seulu in Barceloni ter na prvenstvih Azije, Afrike in Severne Amerike.
Ker ga je rokomet zasvojil za vse življenje, je po zaključeni aktivni karieri na tekmovalnem parketu opravljal delo kontrolorja rokometnih tekem tako doma kot v tujini. Bil je tudi član različnih strokovnih komisij v Sloveniji in Jugoslaviji. Vseskozi je skrbel tudi za mlade sodnike; namenjal jim je številna predavanja, seminarje in strokovne članke.
Kot aktivni sodelavec Atletskega društva Kladivar Celje je bil v letih 1973 in 1986 zaslužen za ponovni dvig celjske atletike. Delal je v različnih organih atletske zveze, od leta 1982 pa tudi kot mednarodni atletski sodnik. Veliko je delal tudi na področju mladinskega športa.
Druga plat njegovega interesa predstavlja glasba, ki se ji je s talentom predajal od otroških let. Leta 1957 je postal član Celjskega godalnega orkestra. V obdobju 1981–1984 je deloval na mestu koncertnega mojstra v orkestru, od leta 2001 pa je bil njegov predsednik. Za pomemben prispevek svojemu mestu na področju športa in kulture je prejel srebrni celjski grb, je zapisal spletni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin.
»Vsem, ki so ga imeli radi, izrekamo iskreno sožalje. Pogrešali bomo njegovo toplino, hvaležni smo mu za sledi, ki jih je pustil v naši skupnosti. Naj počiva v miru,« je zapisala Mestna občina Celje.
Komentarji