Janez Vodičar trka na vrata vrnitve
Ob starem znancu predsedniški kandidat Blaž Repinc.
Odpri galerijo
Marko Dolenc je odšel zaradi internih nesoglasij. FOTO Leon Vidic/Delo
Jutri bo na Večeru šampionov, srečanju po koncu sezone slovenske smučarske družine, slovesno. Mnogi se bodo ozrli k zadnji tekmovalni zimi, ki pa za biatlonski tabor ni bila uspešna. V luči SP na domačem snegu, leta 2021, bi se Slovenci radi vrnili na nekdanjo raven. Kdo pa bo v prihodnje vodil zbor za biatlon – Janez Vodičar ali Blaž Repinc –, bodo razkrile volitve v naslednjem tednu.
V biatlonskih krogih so v zadnjih tednih glede prihodnosti pogosto omenjali nekdanje reprezentante. Res del teh že pripada vodenju panoge in različnim reprezentančnim selekcijam, a k športu naj bi se vrnila tudi Tomas Globočnik in Sašo Grajf. Toda vsaj za zdaj njunega prihoda v neposredno »proizvodnjo« ne gre pričakovati; prvi se je sicer v zadnjem ducatu let uveljavil kot strokovni TV komentator, Grajf je občasno sodeloval pri pokljuški režiji prenosov. In takrat je pogosto delal tudi z Vodičarjem, zdaj enim od dveh kandidatov za predsednika zbora.
Zgodba slednjega je zanimiva. Z Volodjo Koroljkevičem, strokovnjakom iz Belorusije, je začrtal prve smernice slovenskih biatlonskih uspehov, botroval postavitvi Pokljuke na zemljevid svetovnega pokala in se pozneje uveljavil tudi na mednarodni sceni, kjer je nekaj sezon opravljal vlogo tekmovalnega direktorja IBU.
Vodičar, sicer že dolgo zaposlen na inštitutu za šport, do potankosti pozna podrobnosti iz biatlonskega sveta, a nikakor ni nujno, da bo v prihajajočih volitvah zmagovalec. Zamere iz preteklosti, zaradi katerih je zapustil vodstvo zbora za biatlon, nikakor niso pozabljene, glede na različne strateške poglede kot tudi predstavo o vodenju bodisi reprezentančnega ustroja bodisi tekme najvišje ravni pri nas si je težko predstavljati, da bi z Borutom Farčnikom, alfo in omego organizacije pokljuških prireditev, pozabila na zaplet. Kako pomembna je nit sodelovanja s tem športnim poslovnežem, pa ne nazadnje razkriva tudi odhod dosedanjega predsednika Marka Dolenca, saj se z njim ni strinjal glede načina vodenja in zlasti pristopa k organizaciji SP 2021. Repinčeva kandidatura pa je nevtralnim spremljevalcem biatlonskega utripa pri nas neznanka, saj tega predstavnika iz bohinjskega kluba doslej še ni bilo v nobeni od vodilnih vlog zbora za panogo pri SZS.
Dolgoletne izkušnje in poznavanje športa so vsekakor adut Vodičarja, ki podobno kot prejšnji predsednik Dolenc prihaja iz SK Brdo. Protikandidat pa bi vladarsko žezlo vrnil na Gorenjsko – pred Dolencem sta ga namreč imela v rokah Škofjeločan Srečo Barbič in pred njim dolgo Radovljičan Peter Zupan.
Glavni trener izbrane vrste ostaja Uroš Velepec, po uvodnih pokljuških pripravah se bo jedro reprezentance prihodnji teden preselilo na hrvaški otok Pag, priljubljen Velepčev bazni tabor za kolesarjenje in posledično pridobivanje bazične moči. Nova reprezentančna fizioterapevtka je Ula Hafner, med drugim se je izobraževala v Groningenu na Nizozemskem, še naprej pa traja natečaj za servisno ekipo. Dosedanji »čarodej« Anže Globevnik bo lahko pomagal le še občasno, bolj kot ne s kakšnim nasvetom, naslednika njegove ravni in kajpak še dveh ali treh sodelavcev pa očitno ne bo lahko najti.
V biatlonskih krogih so v zadnjih tednih glede prihodnosti pogosto omenjali nekdanje reprezentante. Res del teh že pripada vodenju panoge in različnim reprezentančnim selekcijam, a k športu naj bi se vrnila tudi Tomas Globočnik in Sašo Grajf. Toda vsaj za zdaj njunega prihoda v neposredno »proizvodnjo« ne gre pričakovati; prvi se je sicer v zadnjem ducatu let uveljavil kot strokovni TV komentator, Grajf je občasno sodeloval pri pokljuški režiji prenosov. In takrat je pogosto delal tudi z Vodičarjem, zdaj enim od dveh kandidatov za predsednika zbora.
Zgodba slednjega je zanimiva. Z Volodjo Koroljkevičem, strokovnjakom iz Belorusije, je začrtal prve smernice slovenskih biatlonskih uspehov, botroval postavitvi Pokljuke na zemljevid svetovnega pokala in se pozneje uveljavil tudi na mednarodni sceni, kjer je nekaj sezon opravljal vlogo tekmovalnega direktorja IBU.
Pomembna Farčnikova vloga
Vodičar, sicer že dolgo zaposlen na inštitutu za šport, do potankosti pozna podrobnosti iz biatlonskega sveta, a nikakor ni nujno, da bo v prihajajočih volitvah zmagovalec. Zamere iz preteklosti, zaradi katerih je zapustil vodstvo zbora za biatlon, nikakor niso pozabljene, glede na različne strateške poglede kot tudi predstavo o vodenju bodisi reprezentančnega ustroja bodisi tekme najvišje ravni pri nas si je težko predstavljati, da bi z Borutom Farčnikom, alfo in omego organizacije pokljuških prireditev, pozabila na zaplet. Kako pomembna je nit sodelovanja s tem športnim poslovnežem, pa ne nazadnje razkriva tudi odhod dosedanjega predsednika Marka Dolenca, saj se z njim ni strinjal glede načina vodenja in zlasti pristopa k organizaciji SP 2021. Repinčeva kandidatura pa je nevtralnim spremljevalcem biatlonskega utripa pri nas neznanka, saj tega predstavnika iz bohinjskega kluba doslej še ni bilo v nobeni od vodilnih vlog zbora za panogo pri SZS.
Dolgoletne izkušnje in poznavanje športa so vsekakor adut Vodičarja, ki podobno kot prejšnji predsednik Dolenc prihaja iz SK Brdo. Protikandidat pa bi vladarsko žezlo vrnil na Gorenjsko – pred Dolencem sta ga namreč imela v rokah Škofjeločan Srečo Barbič in pred njim dolgo Radovljičan Peter Zupan.
Glavni trener izbrane vrste ostaja Uroš Velepec, po uvodnih pokljuških pripravah se bo jedro reprezentance prihodnji teden preselilo na hrvaški otok Pag, priljubljen Velepčev bazni tabor za kolesarjenje in posledično pridobivanje bazične moči. Nova reprezentančna fizioterapevtka je Ula Hafner, med drugim se je izobraževala v Groningenu na Nizozemskem, še naprej pa traja natečaj za servisno ekipo. Dosedanji »čarodej« Anže Globevnik bo lahko pomagal le še občasno, bolj kot ne s kakšnim nasvetom, naslednika njegove ravni in kajpak še dveh ali treh sodelavcev pa očitno ne bo lahko najti.
