V EU letos manj sončnih elektrarn kot lani

Evropska unija bo letos namestila manj novih sončnih elektrarn kot lani, kar je prvi letni upad v zadnjem desetletju, in sicer predvidoma 1,4-odstotni. To kaže pred kratkim objavljena polletna analiza trga sončne energije v EU, ki jo je pripravilo združenje Solar Power Europe.

Omenjeni upad sledi izjemni letni rasti trga v letih 2022 (47-odstotna rast) in 2023 (51-odstotna rast) ter upočasnjeni rasti leta 2024 (3,3-odstotna rast).

Po sedanjih napovedih naj bi EU letos namestila 64,2 GW zmogljivosti, kar je manj kot 65,1 GW leta 2024, vendar bo kljub temu dosegla cilj pobude REPower EU do leta 2025 – ta znaša 400 GW sončne energije –, saj naj bi do konca leta dosegli že 402 GW zmogljivosti.

Vendar mora EU, da bi dosegla cilj do leta 2030 ter uresničila cilje razogljičenja in konkurenčnosti celine do konca desetletja, vsako leto namestiti skoraj 70 GW. Poročilo navaja, da trend nakazuje, da Evropa ne bo dosegla svojih ciljev in bo do leta 2030 namestila 723 GW fotovoltaičnih elektrarn v primerjavi z zahtevanimi 750 GW.

Velika simbolika padca trga

Dries Acke, namestnik generalnega direktorja družbe Solar Power Europe, je ob podatkih omenjenega poročila poudaril, da se številka morda zdi majhna, vendar je simbolika velika. Po njegovem mnenju si padec trga ravno v času, ko bi se morala sončna energija pospešeno širiti, zasluži pozornost voditeljev EU. »Evropa potrebuje konkurenčno električno energijo, energetsko varnost in podnebne rešitve. Sončna energija izpolnjuje vse te zahteve. Zdaj morajo oblikovalci politik zagotoviti okvire za elektrifikacijo, prilagodljivost in shranjevanje energije, ki bodo spodbujali uspeh sončne energije do konca desetletja.«

In vzroki

Predvideno zmanjšanje števila sončnih elektrarn je predvsem posledica upadanja segmenta strešnih, predvsem domačih sončnih elektrarn. »Na tradicionalno močnih trgih strešnih sončnih elektrarn, kot so Italija, Nizozemska, Avstrija, Belgija, Češka in Madžarska, gospodinjstva odlašajo z namestitvami, saj pojenjuje vpliv energetske krize iz leta 2022. Na večini teh trgov je ukinitev spodbujevalnih shem brez ustrezne zamenjave povzročila več kot 60-odstotni padec na trgu strešnih sončnih elektrarn za gospodinjstva v primerjavi z letom 2023. Podobno velja za Poljsko, Španijo in Nemčijo, kjer je upad več kot 40-odstoten,« še navaja poročilo.

Analiza sicer še napoveduje, da se bo letos v EU še naprej povečevala uporaba sončne energije v javnem sektorju. Leta 2025 bo ta segment verjetno prispeval k približno polovici vseh novih povečanih zmogljivosti.

Ember: Junijski rekordi

Združeni narodi poročajo, da energija iz obnovljivih virov prispeva k eni tretjini gospodarske rasti EU. Agencija Irena pa dodaja, da je sončna energija za 41 odstotkov cenejša od najcenejših alternativnih fosilnih goriv. Najnovejša analiza globalnega energetskega analitičnega centra Ember pa navaja, da je bila sončna energija junija letos z rekordnim 22,1-odstotnim deležem (45,4 TWh) prvič do zdaj največji posamezni vir električne energije v EU. Na drugem mestu je bila jedrska energija z 21,8 odstotka (44,7 TWh), sledila pa je vetrna energija s 15,8 odstotka (32,4 TWh).

Najmanj 13 držav EU je prav tako junija doseglo svoj največji mesečni delež v proizvodnji sončne energije, saj se je ob vročem in sončnem vremenu obrestovala nova zmogljivost sončnih elektrarn, nameščenih v zadnjih letih. Najvišje rekorde sta postavili Nizozemska (40,5 odstotka) in Grčija (35,1 odstotka).

Rekordni rezultati sončne energije so pomagali evropskemu elektroenergetskemu sistemu pri obvladovanju večjega povpraševanja zaradi vročinskih valov, ki so konec junija zajeli celino, še navaja Ember.

Vetrna energija je prav tako doživela močan začetek poletja, saj je maja in junija proizvedla 16,6 odstotka oziroma 15,8 odstotka električne energije v EU, kar je največ do zdaj v teh mesecih. K temu povečanju so največ prispevale dobre vetrovne razmere. In kot je pri tem poudaril Chris Rosslowe, Emberjev energetski analitik, postaja Evropa sončna velesila, nenehni rekordi pa niso le posledica sončnega vremena, ampak tudi novih sončnih elektrarn, ki se gradijo vsako leto.