Ali si lahko privoščimo, da ne gradimo hidroelektrarn?

Največja vrednost hidroelektrarn, ki brez emisij CO₂ k svetovni proizvodnji električne energije prispevajo približno petino le-te, kar je približno 3600 teravatnih ur na leto, ter več kot 60 odstotkov celotne proizvodnje iz obnovljivih virov, zdaj ni le v elektriki. Njihova vrednost je v tem, da so del strateške infrastrukture, ki omogoča, da vodo zadržimo tam, kjer jo bomo najbolj potrebovali.

Ob akumulacijah rastejo ribiške vasice in centri za oddih

Večina hidroelektrarn (HE) v Sloveniji, kjer je v elektroenergetski sistem vključenih 19 velikih objektov z močjo deset megavatov in v katerih proizvedemo približno 30 odstotkov vse električne energije, je pretočno-akumulacijskega tipa. To pomeni, da združujejo dve ključni funkciji: pretočnost – voda teče naprej po reki in ni stoječa – ter akumulacijo – del vode se zadržuje v pretočnem akumulacijskem bazenu oziroma zadrževalniku, kar omogoča prilagodljivo uporabo vode.

Junij in julij sta že pokazala zobe

Letošnja junij in julij sta nam že postregla tako s sušnim obdobjem kot z nevihtami in neurji. Na Hidroelektrarnah na spodnji Savi (HESS) so v obeh mesecih zaznali pozitivne vplive pretočnih akumulacij. Ob znižanem pretoku Save so pretočne akumulacije omogočale vzdrževanje minimalnega (ekološko sprejemljivega) pretoka tudi v bolj sušnih dneh, kar je ključno za ohranjanje ekosistemov in zagotavljanje vode za preskrbo prebivalstva, industrijo in kmetijstvo.

V takšnih ekstremnih vremenskih razmerah, kakršnim smo priče vse pogosteje, marsikateri naravni vodotok ali pritok povsem presahne ali pa se temperatura vode močno dvigne – celo tako, da ne zagotavlja ustreznega življenjskega prostora vodnim organizmom.

Sožitje narave in energetike. FOTO: HESS

»Pretočne akumulacije so zaradi večje količine zadržane vode odpornejše na temperaturna nihanja in ohranjajo nižjo temperaturo kot prosto tekoči vodotok, kar pomeni, da vodni organizmi tudi v vročinskih obdobjih najdejo ustrezno življenjsko okolje,« poudarjajo v HESS in dodajajo, da so pretočne akumulacije v letošnjih neurjih in močnih padavinah s tem, da omogočajo zadrževanje viškov vode ter s tem pripomorejo k večji poplavni varnosti naselij in infrastrukture ob reki, blažile nenadne poplavne valove.

Spreminjati koncept Mokric je kot sredi gradnje prestavljati bazen

»HE so v teh razmerah delovale stabilno, kar je zelo pomembno z vidika zanesljivosti preskrbe z električno energijo, še posebno takrat, ko vremenske razmere lahko povzročijo izpade pri drugih virih, denimo fotovoltaika v času neurij ali oblačnosti, veter v brezvetrju,« pojasnjujejo v HESS. Zato je po njihovem mnenju pomembno, da »družbeno in prostorsko dovolimo preoblikovanje vodotokov, kjer je to smiselno«, saj to ni le poseg v naravo, ampak pomeni »prilagajanje narave novi realnosti in ustvarjanje pogojev za dolgoročno odpornost družbe«.

Zadrževanje vode, kjer jo potrebujemo, ni degradacija narave

In kako odgovarjajo nasprotnikom gradnje HE, ki opozarjajo zlasti na prevelike posege v prostor, v rečni tok in rečni pretok, v življenje v vodi …? Zavedamo se, da vsaka sprememba v prostoru sproža pomisleke, pravijo. »Vendar se moramo kot družba vprašati: kako bomo živeli v času suš, poplav in vse večjih podnebnih skrajnosti? Kje bomo imeli vodo za pitje, namakanje, gašenje požarov?« dodajajo. HE zato niso le energetski objekti, ampak z zadrževanjem vode, zmanjševanjem ogroženosti pred vremenskimi ujmami in z upravljanjem vodotokov tudi ključna strateška in trajnostna infrastruktura, ki ščiti pred poplavami, zagotavlja stabilen pretok, omogoča biotsko raznovrstnost in tudi razvoj turizma, rekreacije ter namakanje kmetijskih površin.

Hidroelektrarne omogočajo namakanje ter zaščito pred sušami in poplavami. FOTO: HESS

»Res je, HE posežejo v prostor,« še pravijo v HESS: »A prav s tem zagotavljajo pogoje za življenje, ki jih v spremenjenem podnebju narava sama ne zmore več vzdrževati. Spremembe vodnih režimov se že dogajajo – le da so zdaj nenadzorovane in škodljive. HE pa ponujajo nadzorovano in družbeno koristno rešitev.«

Če se kot družba odločimo, da bomo vodo zadržali tam, kjer jo bomo potrebovali, to ni degradacija narave – ampak odgovorno ravnanje za zaščito ljudi, ekosistemov in prihodnjih generacij, poudarjajo. Očitkom o odvisnosti HE od vremena delno pritrjujejo: »A kljub temu delujejo 365 dni v letu, 24 ur na dan, in omogočajo uravnoteženo proizvodnjo elektrike tudi, ko sonce ne sije in veter ne piha.«

»Zato HE danes ne gradimo proti naravi, ampak z naravo – v korist ljudi. Vprašanje ni več, ali si lahko privoščimo HE, ampak ali si lahko privoščimo, da jih ne zgradimo,« so odločni v HESS.

Najprej je bila »gola« proizvodnja elektrike

Prve HE pretočno-akumulacijskega tipa v Sloveniji so bile grajene po vzoru avstrijskih HE: funkcionalno učinkovite, a brez ribjih stez, mokrišč ali drugih naravovarstvenih rešitev. Namenjene so bile predvsem proizvodnji elektrike.

AirTractor zajema vodo iz spodnje Save. FOTO: HESS

HE Boštanj kot prva HE pretočno-akumulacijskega tipa na spodnji Savi, zgrajena leta 2006, je že upoštevala nekatere okoljske zahteve, a še ni vključevala vseh elementov, ki jih zdaj razumemo kot standard, so povedali na HESS. V naslednjih projektih – HE Arto-Blanca (2010), HE Krško (2013) in HE Brežice (2017) – so pristop bistveno nadgradili s trojim, pravijo: s celostnim naravovarstvenim pristopom, okoljskimi študijami in simulacijami ter z večnamenskostjo HE kot standardom.

»Ribje steze in prehodi za vodne organizme so postali stalnica. HE Arto-Blanca, Krško in Brežice jih že vključujejo, ob HE Mokrice pa bosta kar dve ribji stezi,« dodajajo v HESS. Urejena mokrišča, sonaravne nasipe in protipoplavne ravnice omenjajo kot del tako imenovane zelene infrastrukture, ki izboljšuje biotsko raznovrstnost in zmanjšuje negativne vplive na ekosisteme. Današnje HE so tudi visoko avtomatizirane in zato bolj prilagojene ekstremnim vremenskim dogodkom, prilagojene so prostoru, pretočne in okoljsko prijazno zasnovane, pravijo v HESS, volumen akumulacij pa se menja večkrat na dan, kar pomeni, da voda v njih kroži kot v naravni reki.

Sodobne HE ne prekinjajo naravnega toka reke

Vsaka HE v verigi pretočno-akumulacijskega tipa ima svojo manjšo pretočno akumulacijo (ne gre za klasična akumulacijska jezera, temveč za nekakšen pretočni zadrževalnik vode), ki omogoča časovno prilagajanje pretoka. HE Brežice ima dobre tri kvadratne kilometre veliko akumulacijo, HE Arto–Blanca in HE Krško imata, denimo, vsaka svojo zajezitev … To, pojasnjujejo v HESS, omogoča večjo fleksibilnost delovanja in lokalno upravljanje vodnega režima.

V verigi HE na spodnji Savi so pretočne akumulacije hidravlično povezane, kar pomeni, da delujejo usklajeno. Akumulacije so umetne, ustvarjene z zajezitvijo reke, in omogočajo kratkotrajno uravnavanje pretoka.

Po navedbah HESS je ključna prednost takšnega sistema stalno zagotavljanje pretoka vode skozi vse elektrarne tudi med obratovanjem: »To omogoča vzdrževanje ekološko sprejemljivega pretoka (EPP) – to je količino vode, ki mora stalno teči skozi vodotok, da se ohranijo osnovne življenjske razmere za vodne organizme.« Sodobne pretočno-akumulacijske HE ne prekinjajo naravnega toka reke, temveč ga prilagajajo tako, da, pravijo v HESS, omogočijo sožitje energetike in narave.

Gradnja sredi varovanih območij

V HESS sicer priznavajo, da je večina pregrad in zadrževalnikov na varovanih območjih. Slovenija ima zelo gosto mrežo območij Natura 2000, ki pokrivajo skoraj 40 odstotkov njenega ozemlja, zato je po mnenju HESS skoraj neizogibno, da se tudi ključna infrastruktura, kot so HE, umešča v ta prostor – ob upoštevanju strogih okoljskih standardov in blažilnih ukrepov. Med temi omenjajo: gradnjo ribjih stez oziroma prehodov za vodne organizme, ohranjanje ekološkega pretoka, umetne drstiščne cone, nadomestne habitate za prizadete vrste ... Hkrati z različnimi monitoringi, zagotavljajo, ves čas spremljajo stanje reke in življenja v njej ter ob njej.

Izgradnja HE Mokrice je tudi zakonska obveznost Slovenije. Na fotografiji maketa HE Mokrice. FOTO: Blaž Samec

V HESS redno merijo temperaturo vode na več točkah reke Save, tako nad akumulacijami kot pod njimi. Na podlagi dolgoletnih meritev ugotavljajo, da zadrževanje vode v akumulacijah blaži temperaturna nihanja – temperatura Save je večji del leta nižja kot pred gradnjo verige; da je poleti temperatura pod akumulacijo lahko nižja za stopinjo Celzija ali dve in da trendna analiza zadnjih desetletij kaže, da akumulacije zmanjšujejo ekstremne temperaturne spremembe, kar postaja vse pomembnejše v kontekstu podnebnih sprememb. Večino leta je torej temperatura Save nekoliko nižja kot pred gradnjo HE Boštanj, vendar se podnebje v povprečju dodatno segreje za 0,02 stopinje Celzija, opozarjajo v HESS.