Cene materialov so se umirile, a so na višjih ravneh kot pred podražitvami

Rasti cene materialov so se umirile, a se niso vrnile na raven izpred jeseni 2020, je na slovensko-hrvaškem poslovnem forumu javne investicije v gradbeništvu, ki ga organizirata medijska hiša Delo in Hanza media, povedala svetovalka Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet Mirjana Čagalj. Še vedno so namreč cene 30 do 60 odstotkov višje, kot so bile. Hrvaška gospodarska zbornica je indeksacijo cen vzpostavila z začetkom rasti cen, pri tem jim je pomagala GZS, kjer na ta način cene spremljajo več desetletij, je povedala.

V Sloveniji se pri 80 odstotkih vseh javnih investicij za izračun podražitev uporablja indeksacija Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Na Hrvaškem pa se rast cen izračuna po posebni formuli, kjer se za cene materiala uporabi indeksacija Hrvaške gospodarske zbornice, za cene dela pa podatki državnega statističnega urada, je povedal direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli.

Slovenija in Hrvaška imata devet skupnih projektov

Josip Škorić, predsednik uprave družbe Hrvatske ceste, je glede priznavanja podražitev povedal, da naročniki in izvajalci vedo, kako te zahtevke reševati. Je pa vsak od njih zgodba zase. Pri izračunavanju višjih cen je v pomoč tudi indeksacija gospodarske zbornice.

V obeh državah deluje tudi Strabag, ki pa je na Hrvaškem po besedah direktorja Strabaga Hrvaška Veljka Nižetića najuspešnejši gradbinec. Na vprašanje, kako so lahko podali precej nižjo ceno za splitsko obvoznico kot Kitajci, je odgovoril, da so izkoristili inženirsko znanje: »Strabag je velika mednarodna korporacija, ki veliko vlaga v nove tehnologije in digitalizacijo. To daje možnost, da se borimo na trgu s konkurenco, ki ni samo iz Evropske unije, ampak tudi iz Turčije in Kitajske. Delamo pa tudi v Sloveniji, kjer smo pravkar podpisali pogodbo za del tretje razvojne osi na trasi med Velenjem in Slovenj Gradcem.«

Tudi Mugerli je izpostavil inženirsko znanje in dodal, da se trudijo prevzemati posle z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, kot je, denimo, predorogradnja. Po njegovih besedah se je v zadnjem času povečal vpis na gradbeno fakulteto, ki pa je še daleč od nivojem pred desetletji. Izrazil je upanje, da bodo projekti, kot je drugi tir, mlade motivirali, da se odločijo za inženirski poklic.

FOTO: Delo