Zadruga

Po SSKJ je zadruga 'združenje za opravljanje ali organiziranje kake dejavnosti, navadno gospodarske'. Imamo kmetijske, gozdarske, mlekarske, sadjarske, obrtne, kmečke, vinogradniške, vinarske, stanovanjske, kreditne zadruge.

Samostalnik zadruga je slovenščina prevzela iz drugih južnoslovanskih jezikov. Iz praslovanskega samostalnika *drugъ 'sopotnik, tovariš, prijatelj' je v slovanskih jezikih nastalo zelo bogato besedje.

Slovenščina ima med drugim glagola družiti se in združiti ter samostalnike družba, družabnik, družina. V poljščini, denimo, pa samostalnik drużyna pomeni ekipo.

V tej besedni družini se skozi tisočletja ohranja občutek sobivanja z drugimi, bližnjimi. Izhodiščni praslovanski *drugъ sega zelo daleč v preteklost, vse do praindoevropske baze *dhreugh-. Besedje iz te baze se najde tudi v anglosaščini in stari nordijščini ter baltščini. Prva zapisana latvijska glosa v latinskem besedilu iz leta 1220 je "draugum suum", 'svojega druga'.

Prvotni pomen indoevropske baze je '(skupaj) držati'. Slovenski etimološki slovar tako razloži prvotni pomen samostalnika drug kot 'kdor skupaj (z mano) drži'. Še več, druga slovenska beseda drug, ki je pridevnik v pomenu 'ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja', v osnovi pomeni 'tisti, ki je z mano in ni jaz', torej moj drug.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Simona Klemenčič.