Čas je za nove pristope izvoznega potenciala v globalnem svetu

»Vsi se strinjamo, da je internacionalizacija večplasten proces, s katerim se posledično soočate z večplastnimi izzivi, ki so se jim v zadnjem času pridružila še globalna tveganja na vseh področjih,« je v uvodu v predstavitev novega načina podpore, ki ga na GZS izvajajo za povečanje izvoznega potenciala v globalnem svetu, dejala ‎Ines Čigoja, vodja Pospeševalnika izvoza na Centru za mednarodno poslovanje pri GZS.

Dogajajo se hitre spremembe, podprte s tehnološkimi preboji, priče smo pravi digitalni (r)evoluciji poslovanja, je dodala, kar nas vse sili k prilaganju novi realnosti. To pa pomeni, da izzivov ne bomo več reševali, ampak bomo z njimi upravljali. Spremenili so se pristopi, treba je upoštevati trajnostni vidik …, kar vse je le del posledic  na podlagi izzivov, s katerimi se soočamo.

Podjetja morajo biti danes agilna in reaktivna. »Da ste lahko odporni, morate biti agilni, da ste lahko agilni, morate delovati proaktivno in reaktivno.«

To pa so pravzaprav štiri ključna načela, ki jih zasledujejo v Pospeševalniku izvoza in jih – tako Čigoja - tudi uspešno implementirajo.

Proaktivnost, agilnost, reaktivnost, odpornost

»Podjetja potrebujete spremembe in podporo – tako finančno kot v obliki učinkovitih programov -, upoštevati pa je treba še digitalno revolucijo,« je izvoznike nagovorila Čigoja. Vse to po njenem ponuja prav Pospeševalnik izvoza, v sklopu katerega so analizirali, kaj podjetja potrebujejo pri širjenju na tuje trge, upoštevali so današnje digitalne tehnologije in oblikovali program Pospeševalnik izvoza.

Pospeševalnik je v prvi vrsti orodje, ki ponuja modularne, fleksibilne in prilagodljive rešitve pri izvoznih aktivnostih in ki so prilagojene potrebam novega načina poslovanja. Gre za orodje, s katerim Pospeševalnik podpre podjetja s tem, da jim vnaprej posreduje relevantne informacije in analize, pripravi obrazce …

Hkrati je to kompleksen ekosistem, v katerem se generirajo poslovne ideje in poslovna partnerstva, je poudarila Čigoja, in v katerega so vključeni posamezniki, podjetja, partnerji, strokovnjaki z različnih področij in tuji partnerji.

S prepletom vseh deležnikov, posredovanjem aktualnih informacij in izvajanjem aktivnosti pa skrbijo a to, da je ekosistem dinamičen in stimulativen. Da ohranjajo dinamiko, sistem temelji na štirih ključnih stebrih: delavnici, ki jo izvedejo v trifaznem procesu, skupnosti, ki raste, na digitalni promociji in na povezovanje vseh aktivnosti.

Evropski zeleni prehod je odvisen od kitajske politike

Ta ekosistem krepi zmogljivost podjetij in povečuje izvozni potencial s tem, ko jim omogoča, da strateško planirajo. Strateško planiranje, poudarja Čigoja, ni več dokument za pet let, ki bi ga naredili in mu slepo sledili, ampak je dokument, ki se vedno znova prilagaja na trenutne razmere. Pri tem je nujno, da podjetja obvladujejo tudi odpornost.

Kako poteka izvedba?

Gre za hibriden koncept, v katerem uporabljajo digitalne in osebne stike, izvajajo pa ga v treh fazah: razišči, pripravi, vstopi. Podjetja se zelo površinsko lotevajo izvoznih trgov, ugotavlja Čigoja. Običajno izbirajo najmočnejše ekonomije evropskega gospodarstva, v Pospeševalniku pa jim s pomočjo analiz in pregledov blagovnih tokov ter povpraševanja po produktih večkrat dokažejo, da je njihova poslovna priložnost kje drugje. Mogoče ni na Zahodu, temveč je na Vzhodu.

Sledi faza priprave. V tej, kot pojasnjuje Čigoja, podjetja sprašujejo, kaj je njihova unikatna prodajna vrednost. »Vsi bodo napisali imamo najboljše strokovnjake. Kdo pa jih nima?« se sprašuje Č. V Pospeševalniku definirajo kupce, probleme s kupci, ocenijo pa tudi, v čem je prednost podjetja ter kako se pozicionirati bodisi proti lokalni bodisi proti tuji konkurenci. Vsi doslej so potrdili, da so spremenili dostop do  svojih potencialnih strank in kontaktov, dodaja Čigoja.

Tretja faza je vstop v realnost.To fazo planirajo že, ko navezujejo stike v tujini in ko vedo, katero smer bodo ubrali. Najbolj zanimiva za naša podjetja so nepovratna sredstva, financiranje, prodaja in marketing.

Kako se program GZS loči od drugih, ki se nanašajo na internacionalizacijo in izvoz?

Je hibriden in v prvi vrsti aplikativen, ga opiše Čigoja: »Odmaknili smo se od akademskih in teoretičnih sklopov in se takoj lotili aplikativnih.« Podjetja se takoj, ko vstopijo v Pospeševalnik, lotijo vsak svojega primera. »Tako z minimalnimi inputi pridejo do maksimalnih outputov in pri tem prihranijo pri resursih, zlasti pa pri času,« pravi Čigoja. Tisti, ki ga zna izkoristiti, bo stopil iz povprečja.

Capl: Pri prodoru na tuje trge Slovencem manjka samozavesti

Pilotno verzijo Pospeševalnika so začeli izvajati novembra 2021, do danes so naredili tri kroge. Priključilo se jim je 36 podjetij v »zaprti, a na dnevni bazi zelo živi« WhatsApp skupini.

Rezultati so, je odločna Čigoja. Poimensko podjetij ni želela izpostavljati: »Bile so podpisane distribucijske pogodbe, agentski sporazumi in tudi direkten izvoz v direktno trgovino in na polico, ki so si jo zamislili.« Slednje Čigoja šteje za največji uspeh. »Ne le izvozne zmogljivosti, tu se razvijajo tudi novi poslovni modeli in iskanje novih poslovnih priložnosti,« dodaja in za leto 2024 napoveduje pripravo dveh programov, ki bosta del Pospeševalnika izvoza, in sicer digitalizacija izvoza ter vzpostavitev virtualne GZS.

Spletna stran, pravi, je izjemen potencial: »Slovenija je v 2021 imela 26.600 izvoznikov, od tega jih prek spletne strani prodaja 2600, prek spletne strani v Evropi in drugih državah članicah pa še manj - 2540. Govorimo o slabih desetih odstotkih.« Čigoja ne more verjeti, da ob obstoječi digitalizaciji in tehnologiji podjetja bolj ne izkoristijo tega »izjemnega potenciala«. Trdno je prepričana, da jim bo te trende uspelo spremeniti.

Virtualno GZS načrtujejo v drugi polovici leta. In v tej je mogoče praktično vse, pravi Čigoja.

Foto: Delo