Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Izvozniki 2024

Inoviranje med prioritetami zmagovalcev

Z aktivnim pristopom, motivacijo in pogledom naprej je inovativnost čarobna paličica, a z njo je treba mahati dolgoročno.
Podjetja s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij so med najbolj inovativnimi panogami v Sloveniji, kažejo podatki OECD. FOTO: Gorodenkoff/Shutterstock
Podjetja s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij so med najbolj inovativnimi panogami v Sloveniji, kažejo podatki OECD. FOTO: Gorodenkoff/Shutterstock
11. 8. 2023 | 06:00
9:25

Inoviranje je ena ključnih dejavnosti, ki podjetjem omogočajo konkurenčnost v globaliziranem gospodarstvu. Slovenija glede na Evropski inovacijski indeks napreduje, vendar počasneje od povprečja EU, v poročilu za leto 2023 opozarjajo v Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji.

»Raziskave in inovacije so odskočna deska pri gradnji trajnostne in odporne prihodnosti, ki jo Evropa potrebuje. Digitalnega in zelenega prehoda ne moremo izvesti brez močnega sistema raziskav in inovacij,« je dejala Mariya Gabriel, komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino ob izdaji poročila Evropske komisije o uspešnosti na področju znanosti, raziskav in inovacij (SRIP) za leto 2022.

image_alt
Slovenija mora zmanjšati razvojno vrzel

Raziskave in inovacije omogočajo, da se lahko pripravimo na spremembe, tako na tiste, ki so že na vidiku, kot na še nepričakovane, pomagajo ustvarjati stabilno gospodarstvo, razpršene dobavne verige in znanje, povezujejo posameznike in organizacije pri usvajanju znanj ter s tem prispevajo k zmanjševanju razlik med regijami in državami, opisujejo v Bruslju. Poročilo razkriva, da je EU globalno pomembna inovatorka. Skoraj petino sredstev, v svetu namenjenih za raziskave in razvoj, se investira v EU.

Slovenija pod povprečjem EU

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Vendar se položaj EU poslabšuje, kajti v zadnjih letih velike trgovske partnerice EU izboljšujejo inovacijsko dejavnost in napredujejo hitreje. Vlaganja v vse panoge, razen v IKT in zdravje, so se v zadnjih letih zmanjšala. V kemični industriji za skoraj štiri odstotke, v avtomobilski za več kot sedem odstotkov. Podatki za Slovenijo so še manj optimistični. Kot kaže Evropski inovacijski indeks (Evropski sistem inovacijskih kazalnikov ESIK) za leto 2023, dosegamo še 95 odstotkov povprečja EU in se uvrščamo v tretjo od štirih ravni inovatorstva, to je med zmerne inovatorke. Indeks z leti sicer raste, a počasneje kot v EU. Človeški potencial je ena od naših prednosti, izhaja iz ESIK, velik klicaj bi lahko narisali pri finančni podpori inovatorskim aktivnostim v podjetjih (ta kazalnik dosega komaj 60 odstotkov povprečja EU), slaba je podpora inoviranju v javnem sektorju, velik izziv je digitalizacija, še posebej digitalna pismenost.

Po podatkih statističnega urada so izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost pri nas kljub rasti še vedno trikrat manjši na prebivalca kot v vodilnih inovatorskih državah v EU. Podjetja so imela leta 2021 na voljo 846 milijonov evrov, v raziskave in razvoj je bilo v gospodarstvu vpletenih 15.630 oseb. Po zadnjih dostopnih podatkih za obdobje 2018–2020 je pri nas inovacijsko aktivnih 54 odstotkov malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter 92 odstotkov velikih podjetij iz industrije in določenih storitvenih dejavnosti. Vsaj eno inovacijo poslovnega procesa je vpeljalo 78 odstotkov velikih podjetij in 42 odstotkov MSP, pri inoviranju proizvodov je bilo najmanj enkrat uspešnih 78 odstotkov velikih podjetij in 35 odstotkov MSP.

Tek na dolge proge

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Globalno dve tretjini podjetij verjame, da brez inovacij ne bodo preživela, štiri petine jih pove, da štejejo inoviranje med top tri prioritete, večina skladno s tem tudi močno povečuje sredstva v ta namen. Me podjetji, ki v Sloveniji dajejo inovacijski dejavnosti takšno veljavo, je podjetje Talum. »Inovativna dejavnost je med osrednjimi aktivnostmi, s katero nadgrajujemo naše proizvodne in podporne procese. Že od leta 2011 jo spremljamo sistematično, vzpostavili smo okolje za podajanje inovativnih predlogov in tehničnih izboljšav ter kulturo inoviranja dvignili na raven, da vsak zaposleni poda en koristni predlog na leto.«

Oblikovali so ekipo, ki spremlja, obvladuje in promovira inovativnost v podjetju, poudarjajo pa, da je za izvajanje inovativne dejavnosti nujno potrebna podpora najvišjega vodstva, vseh direktorjev in vodij. Inovativnost je del njihovih poslovnih strategij in ena ključnih vrednot. Prepričani so, da če želi gospodarska družba v razmerah nenehnih sprememb preživeti in ostati konkurenčna, mora temu prilagoditi tudi svojo kulturo, s tem pa vrednote in načela, ki bodo nagovarjali k odprtosti in proaktivnosti do sprememb. Inovativnost velja za ključno konkurenčno prednost, ki zagotavlja dolgoročno uspešnost in obstoj.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Ključno je povezovanje, poudarjajo v Talumu, tako k sodelovanju povabijo tudi izobraževalne in raziskovalne institucije, skupaj raziskujejo in razvijajo na področju aluminija in aluminijevih zlitin, tehnologij v aluminijski industriji, v zadnjem času pa tudi na področju trajnosti, ogljične nevtralnosti in sonaravnih tehnologij. Izjemno pomembno je sodelovanje med podjetji ter fakultetami in inštituti. Raziskave samo na ravni bazične znanosti ne prinesejo zadostnih učinkov, ugotovitve je treba prenesti v prakso, da se stvari industrializirajo in vpeljejo v redno proizvodnjo. Pri inoviranju se poleg samoumevnega sodelovanja s kupci povezujejo še z zunanjimi javnostmi. Vsako leto septembra obeležujejo dan inovativnosti, ko v tovarno povabijo mlade iz sosednjih osnovnih šol, ki na delavnicah spoznavajo Talum in rešujejo izziv, povezan z vodilno tematiko dneva inovativnosti. Nekoliko starejše in vse, ki želijo vstopiti v svet aluminija in prispevati k izboljšanju procesov, vabijo prek štipendiranja, razpisov raziskovalnih nalog in izzivov.

V Talumu, kot pravijo, se kot veliko podjetje soočajo z nizko stopnjo sofinanciranja in preobsežno birokracijo za pripravo projektov za razpise in nato s poročanjem in izvedbo projektov. Zaradi kompleksnosti razpisov se večina velikih podjetij ne odloča za pridobivanje nepovratnih sredstev, pogrešajo več razpisov za aplikativne raziskave, s čimer bi pohitrili industrializacijo in skrajšali čas za preboj na trg.

Vodilo so pričakovanja strank

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Finančno-zavarovalniški sektor je po podatkih OECD v Sloveniji med nadpovprečno inovativnimi panogami. »Uporabniki finančnih storitev ne pričakujejo le produktov, ki ustrezajo njihovim vse bolj specifičnim individualnim potrebam, pričakujejo, da je njim prilagojen tudi način nudenja storitev − tehnološko napreden, hitro odziven, personaliziran ter kljub napredni tehnologiji empatičen,« smeri, v katere razvijajo novosti, nakazujejo v Zavarovalnici Sava. Vse to spodbuja spremembe in izboljšave v internih procesih. Tudi pri njih je inoviranje pomembna komponenta v kulturi podjetja, procese inoviranja izvajajo sistematično, vanje vključujejo vse podjetje.

»Pred leti smo inovirali tako, da smo se najbolj odzivali na konkurenco v obstoječem okolju, danes ga izvajamo skladno s trendi v širšem poslovnem okolju in se oziramo predvsem na uspešne prakse tako v finančni panogi v Sloveniji, kot tudi v drugih naprednih storitvenih panogah v tujini,« pojasnjujejo. V prvi vrsti trende usmerja uporabnik in tako strategijo inoviranja usmerjajo v t. i. inovacije CC DD (Customer Centric Data Driven), ki prinašajo določljivo korist za stranke in so podatkovno gnane.

Tako je v proces inoviranja v Zavarovalnici Sava močno vpet dialog s strankami, temelji pa na metodi design thinking, ki je, kot pravijo, globalno najuspešnejša metoda inoviranja, ki se osredotoča na uporabnika. V zadnjih petih letih so realizirali 21 inovacij, med katerimi so pred štirimi leti prejeli zlato priznanje Podravske gospodarske zbornice, letos pa zlato in srebrno.

»Srebrno priznanje je dobila inovacija SavaFIT, ki je program spodbud za zdrav življenjski slog in se izvaja skozi aplikacijo, kamor smo med prvimi v Evropi uspeli vpeti tudi že prvi zavarovalniški produkt, ki nagrajuje skrb in trud posameznika, da sam poskrbi za boljše fizično in posledično tudi psihično počutje,« opisujejo. Z zlatim priznanjem je bil nagrajen družbeno odgovoren projekt Maš to!, usmerjen v duševno zdravje zlasti mlajše populacije. Med epidemijo sta nastali inovaciji e-hišnik in e-zdravnik.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine