Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Izvozniki 2024

Zmanjševanje odvisnosti Evrope od tretjih držav

Kako lahko okrepitev dolgoročne konkurenčnosti evropskega gospodarstva izkoristi Slovenija.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen poudarja, da  so za javne naložbe nujne vzdržne javne finance, kar bo zagotovila reforma ekonomskega upravljanja EU. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen poudarja, da  so za javne naložbe nujne vzdržne javne finance, kar bo zagotovila reforma ekonomskega upravljanja EU. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
23. 6. 2023 | 05:30
4:20

Okrepitev dolgoročne konkurenčnosti evropskega gospodarstva je bila tudi rdeča nit enega nedavnih zasedanj voditeljev držav članic EU, ki so se strinjali, da je za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti treba zmanjšati administrativna bremena za podjetja in povečati sredstva za raziskave in razvoj. Hkrati so se zavzeli še za poglobitev unije kapitalskih trgov, kar je poleg dokončanja bančne unije pomembno za sprostitev zasebnih naložb.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je dodala, da pa so za javne naložbe nujne vzdržne javne finance, kar bo zagotovila reforma ekonomskega upravljanja EU. Za okrepitev gospodarske konkurenčnosti EU sta namenjena tudi zakonodajna predloga Bruslja na področjih kritičnih surovin in do okolja prijaznih tehnologij, ki so pomembne za zeleni prehod.

image_alt
V novem obdobju globalizacije

Obletnica enotnega evropskega notranjega trga

V Evropi letos praznujemo 30-letnico enotnega evropskega notranjega trga. Tako za Evropo kot celoto, še posebno pa za njene manjše in gospodarsko šibkejše članice, je ključno, da se enotnost trga razvija, še poglablja in da je med posameznimi nacionalnimi trgi čim manj ovir. To pojasnjuje Marko Jaklič, redni profesor za poslovno ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, v odgovoru na vprašanje, kako Slovenija lahko izkoristi manjšanje odvisnosti Evrope od tretjih držav.

Na področju enotnosti trga so ZDA še vedno precej pred Evropo in tudi to je eden od vzrokov za razvojno zaostajanje Evrope. Hkrati pa je zaradi energetske in surovinske odvisnosti ter zaradi izvozno naravnanih razvojnih modelov ključnih evropskih držav za Evropo najpomembneje, da ohrani svojo politično in gospodarsko odprtost. V evropskem interesu je, poudarja Marko Jaklič, da se sedanja politično-vojaška trenja zmanjšajo in da se ves svet vrne k boljšemu političnemu dogovarjanju, k večjemu trgovanju in izvajanju skupnih rešitev za skupne družbene in okoljske probleme.

»Številna slovenska podjetja sicer 'izkoriščajo' sedanje stanje skrajševanja oskrbovalnih verig – vračanje proizvodnje v Evropo na eni strani in na drugi strani »deindustrializacija« Nemčije – in dejstvo, da so številni evropski dobavitelji (strateško) že zapustili oziroma zapuščajo 'stare' produkte oziroma tehnologije. Slovenski dobavitelji se ukvarjajo z velikim povpraševanjem za nizko ceno, pri čemer kupci zelo težko 'priznavajo' stroške (vse višje cene surovin in energentov, stroškov dela …), saj imajo tudi sami omejitve pri cenah njihovih proizvodov,« še pojasnjuje Marko Jaklič. In dodaja, da so ta podjetja pred velikim izzivom, kako kratkoročno obvladovati stroške, stroške energije, surovin oziroma vhodnih polizdelkov ter ne nazadnje stroškov dela.

Kako postati privlačnejše poslovno okolje

In kakšni izzivi nas še čakajo, da bo naša država postala privlačnejše poslovno okolje? Slovenija mora biti 'domača osnova' za ustvarjalne posameznike in podjetja, ki bodo v naši državi ustvarjala najvišje dodane vrednosti zato, ker jim bo okolje to omogočalo oziroma bo zanje privlačno.

»Na kakovost pogojev poslovanja in zasebnega življenja vpliva veliko stvari. V kar nekaj stvareh smo med boljšimi na svetu. Po End of Childhood indeksu, ki meri kakovost otroštva, smo celo prvi na svetu. Kar veliko stvari pa je takih, pri katerih zamujamo oziroma kličejo po večjih spremembah. Pozitivno je, da se problemov zavedamo in o njih veliko govorimo, manj optimistično pa je, da nenehno dokazujemo, da smo pri uresničevanju nujnih družbenih sprememb (pre)počasni,« sklene ekonomist Marko Jaklič.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine