Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Pri ravnanju z denarjem smo konservativni. Z napako.

Premalo znanja in slabe izkušnje nas ovirajo pri smotrnem odločanju o tem, kam s prihranki.
Razpršenost finančnih naložb je prva med paradigmami učinkovitega vlaganja. Vedno moramo imeti več kot eno naložbo in med seboj se morajo razlikovati. FOTO: Olivier Le Moal/Shutterstock
Razpršenost finančnih naložb je prva med paradigmami učinkovitega vlaganja. Vedno moramo imeti več kot eno naložbo in med seboj se morajo razlikovati. FOTO: Olivier Le Moal/Shutterstock
11. 4. 2023 | 06:00
9:34

Slovenski varčevalci so v zadnjem letu dni v bančne vloge dali novi dve milijardi evrov, zdaj na ta način hranijo že več kot 26,5 milijarde evrov. V istem obdobju je bilo za 228,8 milijona evrov prilivov v vzajemne sklade, skupna vrednost tam zbranega premoženja zdaj znaša 4,1 milijarde evrov. Ali z varčevanjem naredimo dovolj?

V resnici ne, se strinjajo v SKB banki, NLB Skladih, Generali Investments in Iliriki. V razmerah, ko je inflacija višja od obrestne mere, prihranki, ki jih imamo v bančnih depozitih, niti ne ohranjajo vrednosti. Z denarjem, ki smo ga danes dali na stran, bomo čez nekaj let lahko kupili manj kot danes. »Velik delež bančnih depozitov, obrestovan po realno močno negativni obrestni meri, prinaša zelo velike oportunitetne izgube, saj bi z naložbami v dobro razpršen portfelj svetovnih delnic in/ali obveznic lahko zaslužili veliko več. Zlasti škodljivo je, ko v depozitih varčujemo dolgoročno,« sporočajo iz NLB Skladov.

Podatki slovenskega in evropskega statističnega urada kažejo, da v Sloveniji v povprečju prihranimo 18,7 odstotka letnih prihodkov, torej od vsakih sto evrov prihodkov damo na stran 18,7 evra. To je nad povprečjem v EU, opazne pa so razlike v strukturi premoženja. »V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo na vrhu po deležu lastniških stanovanj, v zadnjem obdobju smo se povzpeli tudi na lestvici po prihrankih v bankah,« je spomnil Matjaž Lorenčič, član uprave borznoposredniške hiše Ilirika.

Ravnamo, kot so naši stari starši in starši

Sogovorniki sicer ugotavljajo, da imamo v Sloveniji dva obraza, ko govorimo o ravnanju s prihranki. »Slovenci smo konservativni, v večini primerov s svojimi prihranki delamo tako, kot so to delali naši starši in stari starši. Ne izkoriščamo možnosti kapitalskega trga oziroma okoliščin, ki jih imamo na voljo, naši starši pa jih niso imeli. A smo konservativni z napako. V veliki vzhičenosti se v pozitivnih ciklih odločamo tudi za zelo tvegane odločitve, kot je bilo pred leti izključno vlaganje v naložbe na Balkan ali v kriptosredstva,« pravijo v Generali Investments.

O konservativnosti govorimo v tistem delu, kjer posamezniki hranijo denar na bančnih računih, pregled naložb pa pokaže, da prevladujejo delniške, dodajajo v SKB banki, kjer poleg bančnih storitev ponujajo tudi investicijske sklade. »Velikokrat opazimo, da pohlep prevlada nad zdravim razumom in se ljudje odločajo za preveč špekulativne naložbe.

Težava je v pomanjkanju znanja na področju finančnih instrumentov, zato je naloga naložbenih strokovnjakov v SKB banki, da dnevno skrbijo tudi za izobraževanje strank oziroma njihovo finančno opismenjevanje. Na bančnih računih naj bo denar za likvidnostno rezervo in kratkoročne cilje, za dolgoročne cilje pa je bistveno bolje varčevati v obvezniških in delniških naložbah, za male vlagatelja je najceneje in najenostavneje prek vzajemnih skladov,« sporočajo.

Nihajnost in razpršenost – osnovna pojma

Slaba finančna pismenost, zaradi katere ljudje še vedno slabo ali pa sploh ne poznajo načinov plemenitenja denarja, ki so na slovenskem trgu dosegljiva od osamosvojitve, in po drugi strani določene slabe izkušnje, vključno z izbrisanimi delnicami in obveznicami, ki so jih imeli predvsem vlagatelji brez zadostnega znanja o delovanju kapitalskega trga, sta glavna dejavnika za ekstremno ravnanje, zaradi katerih po oceni sogovornikov varčevalci niso v celoti prelevili v vlagatelje.

»Ne poznamo osnovnih zakonitosti delovanja kapitalskih trgov, to sta volatilnost tečajev in potreba po razpršenosti finančnih naložb. Ker tržno ceno določata ponudba in povpraševanje vlagateljev na podlagi pričakovanj v prihodnosti, je ena temeljnih značilnosti kapitalskega trga, da vrednosti kratkoročno nihajo.

Zaradi tega, ker ne vemo, katera goba je strupena in katera ne, se ne bomo odpovedali dobremu kosilu, ampak se poučili, katere gobe so užitne. FOTO: Encierro/Shutterstock
Zaradi tega, ker ne vemo, katera goba je strupena in katera ne, se ne bomo odpovedali dobremu kosilu, ampak se poučili, katere gobe so užitne. FOTO: Encierro/Shutterstock

Lahko se zgodi, da ima delnica, ki smo jo kupili danes, že jutri nižji tečaj, kar je vzrok, da je delničar, ki gleda kratkoročno, seveda razočaran. Dolgoročno pa se svet razvija in prinaša rast. Razpršenost pa pomeni, da ne nosimo vseh jajc v eni košari. Vedno moramo imeti več kot eno naložbo in naložbe se morajo med seboj razlikovati,« pojasnjujejo v Generaliju Investments.

To zadnje je bila pogosto napaka tistih, ki so v preteklosti imeli neprijetne izkušnje. Nekateri so celo najemali posojila, da so se izpostavili izključno eni naložbi, pred odločitvami za vplačila v takrat popularne produkte pa kljub slabemu poznavanju niso iskali pomoči pri strokovnjakih. Marsikdo se zaradi slabe izkušnje nikoli več ne odloči za investiranje, kar je škoda, saj s tem denarjem, ki smo ga dali na stran, ne damo priložnosti, da bi se plemenitil.

image_alt
Vnaprej zastavljena strategija je ključ do uspešnega investiranja

Ob tem se moramo zavedati, da prevzemamo določeno stopnjo tveganja, vsak posameznik pa mora vedeti, koliko ga lahko prenese, dodajajo sogovorniki, Primož Cencelj, upravitelj premoženja v Generaliju Investments pa slikovito opiše učinek tega, da zaradi nekaj negativnih izkušenj puščamo velik del premoženja na bančnih računih: »Niso vse gobe užitne. Nekatere so zelo dobre, druge pa zelo strupene. Če se ne naučimo gobariti, je najlažje reči: mi se ne gremo gobarjenja. Dobro je, da se naučimo prepoznavati različne vrste gob in ne mečemo vseh v en koš. Skratka, škoda je, da zamujamo dobro jed. V takih primerih se je dobro obrniti vsaj na strokovnjaka.«

Ponudniki skrbijo za ozaveščanje

Izobraževanje prebivalstva, pojasnjevanje o možnostih in prednostih ter slabostih različnih načinov varčevanja in investiranja so pomembni cilji finančnih institucij, tudi bank, ki strankam zagotavljajo obe možnosti. »V SKB banki stranke vsakodnevno izobražujemo in jim za uresničitev njihovih dolgoročnih ciljev zagotavljamo investiranje v vzajemne sklade.

Za vsako stranko na podlagi vprašalnika preverimo, kateri skladi bi bili zanjo primernejši. Za premožnejše vlagatelje pa imamo na voljo širšo paleto finančnih instrumentov, prek SKB banke lahko kupijo posamezne delnice in sklade ETF na domačih in tujih borzah, posredujemo pri nakupu zlata, edini v Sloveniji omogočamo investiranje v strukturirane produkte, ki zagotavljajo določen pozitivni donos tudi v času rahlega negativnega trenda na borzah in ob določenih pogojih tudi delno zaščito glavnice,« so sporočili.

V NLB Skladih – njihove produkte trži ekskluzivno banka NLB – prav tako poudarjajo, da se trudijo predstaviti to možnost varčevanja na razumljiv in poučen način. »Vsakomur svetujemo takšno razporeditev prihrankov, ki ustreza njegovim finančnim ciljem in odnosu do tveganja,« navajajo, izkušnje s takšnimi izobraževanji pa so zelo pozitivne.

Neizkoriščeni vzvodi države

Finančna pismenost Slovencev se »počasi, ampak res počasi izboljšuje«, pogosteje se odločajo za varčevanje v vzajemnih skladih, so tudi racionalnejši pri njihovi izbiri ter pri ravnanju v času vlaganja. Svoj delež bi morala prevzeti tudi država, se strinjajo sogovorniki. Ne samo pri izobraževanju, ampak tudi pri davčni politiki – pogrešajo enako obravnavo podobnih instrumentov – ter pokojninah, kjer bi država morala razmisliti o temeljitejši pokojninski reformi, kjer bi v pokojninsko varčevanje z davčnimi ugodnostmi vključila večje število ponudnikov z raznovrstnimi naložbenimi možnostmi.

»Poziv, namenjen državi in ki ga ponavljamo kot mantro, je stabilno in predvidljivo davčno okolje. Nenehno spreminjanje davčnih stopenj, ki posegajo v pravice tudi retrogradno, ni dobra popotnica h krepitvi zaupanja v kapitalski trg. Glede na minuli razvoj dogodkov lahko mlad investitor pričakuje, da bo v svojem štiridesetletnem ciklusu varčevanja za starost deležen skoraj desetih davčnih sprememb.

Odločevalci se ne zavedajo, da njihovi ukrepi, ki pogosto zasledujejo le kratkoročne politične cilje, lahko močno zamajajo zaupanje v dolgoročno varčevanje. Vloga države ni, da se postavi v pozicijo, da le ona ve, kaj je najbolje za njihove državljane,« na eno od težav opozarja Matjaž Lorenčič iz posredniške hiše Ilirika.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine