Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Spremembe v industriji zahtevajo nova znanja

Usposobljenost finančnih analitikov je ključna, a izobraževanje ne sledi potrebam.
V pandemiji se je ugled finančnega sektorja povečal, zaposelni potrebujejo več digitalnih znanj in veščine za boljše razumevanje ter počutje sodelavcev in strank. FOTO: Standret/Shutterstock
V pandemiji se je ugled finančnega sektorja povečal, zaposelni potrebujejo več digitalnih znanj in veščine za boljše razumevanje ter počutje sodelavcev in strank. FOTO: Standret/Shutterstock
4. 4. 2023 | 06:00
9:57

Warren E. Buffett, eden najuspešnejših vlagateljev v zgodovini, je nekoč dejal, kako dragoceno je najti skupino ljudi, na katere se lahko zaneseš. Industrija finančnih storitev ustvari najmanj petino globalne ekonomije in ima velik vpliv na gospodarsko rast, zato je usposobljenost kadrov še kako pomembna.

Po pandemiji, ki je čez noč prinesla velike spremembe v panogi, na čelu z močnim pospeškom v digitalizaciji ter z njo povezanimi novimi načini dela, je prilagajanje znanj in veščin novim potrebam še toliko pomembnejše. Raziskave kažejo, da je ugled finančnega sektorja, to je bank, zavarovalnic in upravljanja naložb, zrasel, saj je panoga v zahtevnih razmerah s hitrimi rešitvami, predvsem na tehnološkem področju, strankam omogočila kar se da nemoteno poslovanje na daljavo.

Svetovalno-analitska družba KPMG je v raziskavi za britanski trg v prvem letu pandemije ugotovila, da se je med 40 odstotki zaposlenih na Otoku dvignil ugled finančnega sektorja, v starostni skupini do 30 let pa med več kot 50 odstotki. To je pomembna informacija tudi s stališča privabljanja talentov, poudarja KPMG.

Digitalna znanja na prvem mestu

Ista raziskava tudi razkriva spremembe v znanjih in veščinah, ki jih zaposleni v finančnem sektorju potrebujejo za učinkovito delo ter nujna vlaganja v usposabljanje. Skoraj tretjina anketiranih v panogi je povedala, da potrebujejo več digitalnih znanj kot pred pandemijo, 28 odstotkov pa, da potrebujejo dodatne veščine za boljše razumevanje ter počutje sodelavcev in strank. Petina je prepoznala primanjkljaj pri veščinah vodenja.

»Podjetja morajo ponuditi podporo in ustrezne programe usposabljanj, ki bodo zmanjšali primanjkljaje pri veščinah in usposobljenosti in omogočili optimalno produktivnost v sektorju,« so ugotovili v KPMG, kajti pokazalo se je, da se priložnosti za usposabljanja ne večajo z enako stopnjo kot potrebe.

image_alt
Iskanje in razvoj talentov za ključna mesta v podjetjih

Vsak četrti zaposleni v finančnem sektorju je imel priložnost za usposabljanja za pridobitev ustreznih digitalnih veščin, prav toliko se jih je izobraževalo na področju kibernetske varnosti, 17 odstotkov jih je opravilo treninge vodenja in upravljanja.

Kako ustrezna usposabljanja izpeljati, je izziv, pa v drugi raziskavi poudarjajo menedžerji v podjetjih, pri čemer tudi ocenjujejo, da bo neustreznost znanj in veščin sodelavcev večja ovira za rast kot na primer regulative, ki nastajajo s spremembami v panogi.

Pred nekaj dnevi je statistični urad objavil rezultate lanskoletnega raziskovanja o spretnostih in znanjih pri delu, iz katerih izhaja, da več kot 37 odstotkov od približno 22 tisoč ljudi, ki delajo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, ni namenilo nič časa za strokovna usposabljanja, svetovanja ali poučevanja drugih, 23 odstotkov jih je povedalo, da so za to namenili malo delovnega časa, 32 odstotkov pa, da nekaj delovnega časa.

Izobraževanje – del poslanstva

Društvo CFA Slovenija, ki v osnovi skrbi za strokovno in etično usposobljenost finančnikov na področju investicijskih financ in analiz, je letos osmič organiziralo tekmovanje CFA Research Challenge, kjer se študenti merijo v vrednotenju delnice določenega podjetja, namenjeno pa je promociji izobraževanja in naziva CFA (pooblaščeni finančni analitik) med bodočimi finančnimi strokovnjaki.

Bojan Ivanc, lokalni koordinator tekmovanja in podpredsednik društva CFA Slovenija, ki trenutno povezuje približno 80 nosilcev naziva CFA pri nas, poudarja pomen strokovnega napredka finančnih strokovnjakov. Cilj krovne organizacije, v katero se na globalni ravni povezujejo pooblaščeni finančni analitiki, je strokovna odličnost v industriji investicijskih storitev ter spodbujanje etičnih standardov pri tem. Člani se v vsakoletni etični zavezi obvežejo, da bodo spoštovali najvišja etična načela.

»Delujemo prostovoljno, bistvo našega sodelovanja pa je v skrbi za strokovni napredek na področju financ, organiziramo veliko dogodkov. Pomembna komponenta je skrb za etično ravnanje naših članov kot tudi vseh udeležencev na finančnem trgu. Zato sodelujemo s fakultetami in izvajamo izobraževanja na področju etike v investicijskih financah,« je povedal Bojan Ivanc.

image_alt
Za finančne strokovnjake vse pomembnejša družbena odgovornost

Nosilci naziv CFA pridobijo na podlagi opravljenih treh izpitov, ki so enaki za kandidate po vsem svetu, zahtevnost pa zagotavlja, da jih naredijo le največji strokovnjaki in ljudje z veliko delovno vnemo. S tem nudijo neke vrste mednarodni potni list, kar še posebej cenijo predstavniki finančnega sektorja iz držav, kjer je finančna panoga še precej bolj razvita. V Sloveniji je večina zaposlena v družbah za upravljanje, poslovnih bankah, zavarovalnicah, pokojninskih družbah, pri regulatorjih finančnega sektorja, svetovalnih hišah, energetiki, v realnem gospodarstvu.

»Program CFA se ne konča, ko nekdo opravi izpite in pridobi zahtevane delovne izkušnje. Je stalnica, saj od nas zahteva redno izobraževanje na področjih, ki so v nekem trenutku ključna za finančni sektor,« je poudaril Ivanc in dodal, da je trenutno to področje trajnostnosti (ESG).

Povezovanje del rešitve

Tako je tudi eden ključnih elementov tekmovanja CFA Research Challenge povezovanje ekip z mentorji iz prakse ter s fakultetnimi profesorji. Študentom prinaša stik s prakso in zahteva od njih štirimesečno delo v skupini. Za to je potreben veliko večji vložek, kot če bi to trajalo nekaj dni, zato so vanj vključeni res najboljši študentje iz Slovenije in Severne Makedonije, ki izkazujejo visoko motivacijo za delo, imajo dobro znanje angleščine in so predvsem že vešči osnov korporativnih financ (vrednotenj podjetij).

Na drugi strani tudi od vključenih strokovnjakov (mentorji, ocenjevalci, sodniki, koordinator) zahteva veliko ur prostovoljskega dela, a kot pravi sogovornik, zaradi tega nimajo težav, »zavedamo se dobrobiti tega projekta za sektor visokošolskega izobraževanja, konkretno, za katedre za finance. Na drugi strani so študenti, ki tekmovanje uspešno končajo s poročilom ter ga predstavijo v angleščini, nadpovprečno zaposljivi in pogosto naši bodoči sodelavci ali pa z njimi posredno sodelujemo, ko sčasoma prevzemajo vodilne funkcije na področju korporativnih financ. V tem vidimo največjo korist in gledamo dolgoročno«.

Vstopnica na trg dela

Tekmovanje, na katerem poleg slovenskih sodelujejo tudi ekipe iz makedonskih univerz, se na lokalni ravni začne z izbiro podjetja za analizo, ki pripravi predstavitev in odgovarja na vprašanja, ki jih običajno postavljajo investicijski analitiki, ko vrednotijo družbo. Letos je bila to Cinkarna Celje. »Slovenske družbe, ki kotirajo na borzi, si prizadevajo, da bi domači ali tuji analitiki bolj pokrivali njihova podjetja z analizami delnic, ker to odpira vrata potencialnim izdajam vrednostnih papirjev oziroma želijo spodbuditi tržno rast vrednosti podjetja. S tem nižajo tehtani strošek novega potencialnega zadolževanja in lahko povečujejo vrednost podjetja za delničarje, prispevajo tudi k izboljšanju gospodarskega okolja v Sloveniji,« je pomen vrednotenja opisal Ivanc.

Zmagovalna ekipa (v sredini) Gjorgji Gjorshevski, Ana Šenk in Viktor Kukunesh, levo Igor Lončarski in desno Matija Filiplič. FOTO: Anže Krže, Mediaspeed
Zmagovalna ekipa (v sredini) Gjorgji Gjorshevski, Ana Šenk in Viktor Kukunesh, levo Igor Lončarski in desno Matija Filiplič. FOTO: Anže Krže, Mediaspeed

V drugi krog tekmovanja na regionalni ravni se je uvrstila ekipa z ljubljanske ekonomske fakultete (EF), ki so jo sestavljali Ana Šenk, Gjorgji Gjorshevski in Viktor Kukunesh, pod okriljem dr. Igorja Lončarskega, mentor iz prakse je bil Matija Filiplič. Zmago so si zaslužili tako z najboljšim poročilom kot z najboljšo predstavitvijo, najpomembneje pa je, pravi Ivanc, da so suvereno odgovarjali na vprašanja treh mednarodnih sodnikov. Ekipe študentov so pogosto mešane, tiste, ki prihajajo z EF, sestavljajo pogosto tudi tuji državljani, izkušnje pa kažejo, da so etnično in spolno bolj pestre ekipe uspešnejše.

Vsi, ki uspešno končajo tekmovanje, prejmejo priznanja, ki so pogosto ena od pomembnejših vstopnic za vstop na trg dela. »Njihova karierna pot je odvisna od aktualnih razmer na trgu. V prvem letu tekmovanja (2013) je finančni sektor zaposloval le na področju tveganj, danes pa na področju ESG,« pojasnjuje Ivanc.

Nekaj jih je v tujini na zelo specifičnih in strokovnih delovnih mestih, zaposleni so v bankah, centralnih bankah, pri drugih regulatorjih finančnega trga, v energetiki ali pa kot finančniki v realnem gospodarstvu. Še posebej so ti študenti zaželeni na področju stikov z vlagatelji v večjih slovenskih delniških družbah, vsi pa se v takšni ali drugačni obliki še naprej izobražujejo na specifičnih področjih dela, nekaj se jih kasneje tudi odloči za program CFA, ki zahteva v povprečju štiriletni časovni vložek.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine