Evropa podatkov: bitka za suverenost, energijo in prostor

V 21. stoletju se bitke ne bijejo več le za zemljo, vodo ali vpliv – temveč za podatke. Tisto, kar sta nekoč predstavljala rudnik zlata ali pristanišče, je zdaj podatkovni center: fizična točka, kjer digitalni svet postane otipljiv. Podatkovni centri na stari celini pa že zadevajo ob svoje meje.

Evropska unija, dolgo časa tehnološko podrejena ameriškim velikanom, pospešeno gradi lastno infrastrukturo, da bi zavarovala svojo digitalno prihodnost. A pot do tako imenovane digitalne suverenosti ni preprosta. Evropa se na področju podatkovnih centrov spopada z vse večjimi pritiski: eksplozijo uporabe umetne inteligence, pomanjkanjem prostora in energije ter geopolitičnimi napetostmi. Medtem pa si Slovenija, na videz droben igralec na tem zemljevidu, počasi, a vztrajno utira svojo pot.

Spreminjanje trenda

Evropa je dolgo temeljila pretežno na zunanji infrastrukturi – predvsem ameriški. Amazon Web Services, Microsoft Azure in Google Cloud še vedno obvladujejo večino trga na stari celini. A trend se spreminja. Evropske države – bodisi iz strateških, zakonodajnih ali okoljskih razlogov – vse več vlagajo v domačo digitalno infrastrukturo. Primarne lokacije podatkovnih centrov v Evropi v središčih, kot so Frankfurt, London, Amsterdam, Pariz in Dublin, že »pokajo po šivih«, zato se vedno več bremen preusmerja na tako imenovane sekundarne velikane v mestih Milano, Varšava in Berlin.

Je to morebiti priložnost za Ljubljano in Maribor, kjer domuje največ slovenskih podatkovnih centrov? Tako so, na primer, v Pošti Slovenije, ki podatkovne centre gradi in upravlja že 23 let, prepričani, da je tako. »Predvsem Maribor se v zadnjem obdobju s superračunalnikoma Maister in Vega ter napovedano naložbo v nov super računalnik Arnes kot mesto dodobra postavlja na zemljevid podatkovnih centrov. In to predvsem na račun zanimivosti lokacije, kjer sta največja aduta nizka potresna ogroženost ter dobre cestne povezave, kar je botrovalo odločitvi, da je tudi Pošta Slovenije strateško izbrala Maribor za svoje primarno vozlišče podatkovnih centrov,« so pojasnili v podjetju.

Pošta Slovenije ima več kot tisoč kvadratnih metrov prostorov, namenjenih podatkovnim centrom v dveh največjih slovenskih mestih. »Lani in letos smo že izvedli občutno povečanje kapacitet, tako da lahko sledimo povpraševanju, ki se zaradi poudarjenega prepoznavanja uporabnosti podatkovnih centrov povečuje. Prav tako okrepljeno povpraševanje prinaša tudi večje potrebe po porabi električne energije, varnosti in regulativi, kar Pošta Slovenije s svojimi sodobnimi podatkovnimi centri tudi zagotavlja – zagotavljamo informacijske rešitve za najzahtevnejše stranke in tudi najvišjo raven varnosti, zaupnosti in zanesljivosti,« so še dodali.

Trije trdi orehi

Ključni izzivi evropskih podatkovnih centrov so predvsem trije. Prvi je skupen skoraj vsem podatkovnim centrom po svetu. Gre za energetsko lakoto, saj veliki jezikovni modeli, ki za svoje delovanje potrebujejo rešitve in storitve umetne inteligence, zahtevajo bistveno več elektrike. Elektrika pa se pretvori v odpadno toploto, ki jo je treba s čipov tudi odvesti (beri: hladiti). Približna ocena je, da podatkovni center porabi približno enako elektrike za napajanje in hlajenje. Oboje pa je omejeno – napajanje ponavadi z električnimi dovodi na lokaciji (če ravno podatkovni center ne stoji v neposredni bližini elektrarne), hlajenje, zračno ali tekočinsko, pa s fizičnimi omejitvami.

Trajnost je zato z velikimi črkami zapisana pri lastnikih podatkovnih centrov, saj jo od njih zahtevajo tudi stranke. »Vse se začne že pri sami porabi električne energije strežnikov v samih podatkovnih centrih – ti morajo delovati energetsko učinkovito. Sledi energetsko učinkovita podporna infrastruktura, ki skrbi za učinkovito hlajenje IT-opreme. Nam z različnimi tehnologijami hlajenja uspeva zagotavljati optimalne pogoje, prav tako je odličnost na tem področju potrjena s certifikatom ISO 50001 na področju energetske učinkovitosti,« so uspešno kosanje z elektroenergetskimi izzivi potrdili v Pošti Slovenije.

Tu je še prostorska stiska: v urbanih središčih v Evropi in po svetu že zmanjkuje prostora za gradnjo novih centrov. Lokalne skupnosti se jim vse bolj upirajo zaradi hrupa, porabe vode in estetskega videza. Tretji oreh pa predstavlja geopolitična polarizacija. EU želi zmanjšati odvisnost od ameriških in kitajskih ponudnikov, zato spodbuja lokalne ponudnike, kot so OVHcloud, Deutsche Telekom, Atos in drugi, da (z)gradijo evropski računalniški oblak po meri evropske suverenosti.

Kleni palček

Kje je v tej sliki Slovenija? Podalpska država resda ni ena od digitalnih velesil – a tudi ni slepa pega. Slovenijo odlikujejo stabilno električno omrežje, geostrateška lega ter vse večja digitalna pismenost prebivalstva, ki je tudi prvi pogoj za večjo digitalno potrošnjo in razvojni potencial. Ključna težava ostaja majhen trg, podatkovni centri pa že v svojem izhodišču temeljijo na ekonomijah obsega. Po poročilu BusinessWire je slovenski trg podatkovnih centrov velik okoli 15.000 kvadratnega metra IT-prostora, kar je kaplja v morju v primerjavi z evropskimi giganti. A prav zaradi tega je slovenska pot lahko (in mora biti) nekoliko drugačna: specializirana, pametna, trajnostna.

A če naj Slovenija utrdi svojo vlogo v digitalni Evropi, bo morala najprej vzpostaviti nacionalno strategijo za podatkovno suverenost, ki bo usklajevala razvoj, zakonodajo in proračunska sredstva. Potem bodo lahko sledila javna vlaganja v zeleno IT-infrastrukturo, s poudarkom na energetski samozadostnosti in lokalni obdelavi podatkov – odjemalcev v desetletju, ki ga bodo zaznamovala pametna mesta, preobrazba v zdravstvu in znanost na splošno, ne bo manjkalo. Tudi povezovanje z EU-pobudami in projekti, kot sta Gaia-X in EuroHPC, bi ponudnikom podatkovnih centrov omogočilo lažji dostop do sredstev in partnerstev.

Razmisliti bi bilo treba tudi v smeri vzpostavitve državnih spodbud za zasebne ponudnike, vključno z olajšavami za energetsko učinkovite podatkovne centre in podporo za gradnjo tako imenovanih specializiranih mikropodatkovnih centrov. In čeprav so danes podatkovni centri prostori, v katerih skoraj ne najdemo ljudi, bodo kadri za njihov razvoj ključni. V Sloveniji velja zato poskrbeti za izobraževanje večjega števila kadrov, ki bodo lahko upravljali nove generacije podatkovnih centrov, pri čemer naj bo poudarek na hibridnih profilih strokovnjakov, ki bodo obvladali tako IT, energetiko kot omrežja.

Čeprav Slovenija trenutno ne sodi med vodilne države na področju podatkovnih centrov, ima priložnost, da s strateškimi naložbami in poudarkom na trajnostnem razvoju postane vsaj pomemben regionalni igralec. A to lahko uresniči le nadaljnje vlaganje v infrastrukturo, spodbujanje lokalnih rešitev in sodelovanje z evropskimi partnerji. Za digitalno suverenost gre.