Sodelovanje pri inovaciji ali unikatu da nov zagon

Na strokovnih srečanjih o lesu je vedno znova poudarjeno, da to surovino v Sloveniji še vedno premalo izkoriščamo, in tudi, kot poudarja državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, da ima lesna panoga ob zalogah te surovine ključno vlogo pri gospodarskem in trajnostnem razvoju Slovenije. Mnogi upajo, da bodo nove generacije ta potencial uresničile z inovativnimi pristopi, novimi načini uporabe lesa in z uporabo novih tehnologij.

Slika lesne industrije skozi podatke statističnega urada je večplastna. V obdelavi in predelavi lesa, proizvodnji izdelkov iz lesa, plute, slame in protja ter v proizvodnji pohištva je lani po še začasnih podatkih poslovalo 3480 podjetij s 14.800 zaposlenimi. Ob vsakoletnem povečevanju števila podjetij in zmanjševanju zaposlenih od leta 2021 je panoga lani dosegla nekoliko višji čisti prihodek od prodaje kot leto pred tem, znašal je 1,776 milijarde evrov. K rasti je pripomogel pohištveni del lesne industrije, preostanek je že drugo leto zapored nekoliko upadel. Podoben trend je pri ustvarjeni dodani vrednosti, ki se je lani ustavila pri nekoliko več kot 585,8 milijona evrov. Zanimiv podatek z vidika razvojne naravnanosti panoge je morda vrednost investicij v stroje in opremo. Ta je bila leta 2023 (zadnji dostopni podatek) za skoraj 40 odstotkov višja kot leta 2021, in podjetja so v to vložila skupaj 122 milijonov evrov.

Eden od izzivov v lesni industriji je pomanjkanje kadra z ustreznimi znanji in spretnostmi. Poklicni barometer zavoda za zaposlovanje za prihodnje leto ocenjuje, da bodo delodajalci na skoraj vseh področjih lesne industrije iskali več delavcev, kot jih bo na trgu dela. Pri tem omenjajo poklicne profile, kot so monter pohištva, montažnih hiš in senčil, gozdar, mizar različnih specialnosti, med katerimi so tudi stavbni, pohištveni in strojni. Podatki o vpisih na srednje poklicne in strokovne šole lesnih smeri ne kažejo, da bi se brez posredovanja kadrovska slika lahko kaj bistveno spremenila. Na portalu ministrstva za izobraževanje je v evidenci razpisanih mestih za šolsko leto 2025/2026 približno 1100 namenjenih za poklice, kot so mizar, lesarski tehnik, obdelovalec lesa, tesar in gozdar, in samo v desetih programih od skoraj 40 po vseh šolah v Sloveniji so se mesta že zapolnila s prijavami, v preostalih je prostih še približno 280 mest.

Motivacija že sam material

O kadru in priložnostih za mlade v lesni industriji smo se pogovarjali s podjetjema Lumar in Jezeršek Stopnice, ki sta bili predlani oziroma lani med nominiranimi podjetji za Delovo podjetniško zvezdo. V Lumarju zaposlujejo približno sto sodelavcev, z nenehnim razvojem trajnostne in krožne poslovne strategije pa načrtujejo odpiranje novih delovnih mest, predvsem na tehničnih področjih. Pravijo, da je največji izziv pridobivanje usposobljenega, specializiranega kadra, tako v proizvodnji kot v tehničnem sektorju, pri pripravi dela. To poskušajo reševati s sodelovanjem z izobraževalnimi ustanovami in predstavitvami.

Na takšen način so dejavni tudi pri Jezeršek Stopnicah, kjer je zaposlenih 25 ljudi, poleg stalne ekipe je pri njih na praksi tudi veliko dijakov in študentov lesne smeri – za zdaj jih je 15 iz različnih letnikov srednje šole in fakultet. Sodelovanje z mladimi že v času šolanja direktor podjetja Jernej Jezeršek opisuje kot prenos znanja, ki se dolgoročno zelo obrestuje. Fluktuacija v podjetju je majhna, zato s kadrom nimajo večjih težav. »Delo v lesni industriji omogoča ustvarjalnost, delo z naravnim in prijetnim materialom ter opazne rezultate,« pravi Jezeršek o tem, zakaj je panoga zanimiva za mlade. Poleg tega je delo zelo raznovrstno, saj poteka tako v delavnici, na sodobnih strojih, kot na terenu, kjer izvajajo montaže, ter v pisarnah, v katerih projektirajo, izrisujejo ter programirajo.

Projekti, ki odmevajo

»Posebnost pri nas je, da so vsi izdelki unikatni. Vsak projekt predstavlja nov izziv, zato kombiniramo sodobne tehnologije s tradicionalno ročno obdelavo lesa,« pravi sogovornik. Marsikateri projekt zahteva popolno angažiranost celotne ekipe – od načrtovanja do tehnične izvedbe in iznajdljivosti pri montaži. »Posebno ponosni smo na projekte z velikimi zahtevami kupcev v tujini in doma, kjer ni možnosti za napake. Radi povemo, da smo delali za prepoznavne Slovence in svetovno znane osebnosti. Ko naš izdelek postane del zgodbe nekoga takšnega, je to še dodatna motivacija in vir ponosa v naši ekipi,« pojasnjuje Jezeršek.

V Lumarju dodajajo še trajnostni vidik lesa. Poudarjajo, da mlade vse bolj privlačijo podjetja, ki imajo močne trajnostne vrednote, sodobne tehnologije in fleksibilne delovne pogoje. »Pri Lumarju izstopamo prav po tem, saj gradimo skoraj ničenergijske objekte iz lesa, razvijamo lastne inovativne trajnostne rešitve in zaposlenim omogočamo osebni ter strokovni razvoj,« so povedali. Podjetje je v zadnjih 20 letih spremenilo podobo montažne gradnje v Sloveniji tako na tehnično-tehnološkem kot arhitekturnem področju, kar je prineslo tudi številne večje in odmevne projekte. Med njimi je bila gradnja slovenskega paviljona za svetovno razstavo Expo Milano 2015, ki so ga po končanem dogodku prenesli ob soboško jezero kot paviljon Expano.

»To je izjemen primer odlične prakse krožnega gospodarstva, pri katerem smo s sodelavci dokazali moč slovenskega znanja in sodelovanja pri trajnostni gradnji z lesom,« poudarjajo. Izpostavljajo še gradnjo vrtca iz slovenskega masivnega sistema iQwood v Selnici ob Dravi, ki je prvi večji javni objekt iz slovenskega lesa, gradijo pa tudi turistični objekt Sončno polje v Prekmurju.

Priložnost za uspešno kariero

Na vprašanje, kaj odlikuje dobrega mizarja, so si v obeh podjetjih enotni: natančnost, zanesljivost, odgovoren odnos do dela, občutek za material ter estetiko, prostorska predstava, poleg tega pa tudi tehnično znanje in ročne spretnosti ter k rešitvam usmerjeno razmišljanje. Pomembne so tudi potrpežljivost, pripravljenost na sodelovanje z drugimi ter učenje, še posebno pri delu z vedno bolj digitaliziranimi procesi, ter, ne nazadnje, samoiniciativnost.

Prav tako verjamejo v svetlo prihodnost panoge, tako zaradi trajnostnega vidika kot zaradi surovine, ki jo je v Sloveniji v izobilju, uporaba pa se spodbuja. »Poklici v naši panogi bodo v prihodnje še bolj iskani, predvsem profili, ki združujejo tradicionalna znanja z digitalnimi kompetencami,« pravijo v Lumarju. Mladi lahko pričakujejo stabilno zaposlitev, možnost napredovanja in občutek smisla v svojem delu, saj sodelujejo pri ustvarjanju trajnostnih domov prihodnosti in uresničevanju sanj kupcev. Jernej Jezeršek dodaja: »Še posebno tisti, ki se ne izgubijo v povprečju, ampak se specializirajo za določen izdelek ali izstopajo s kakovostjo izdelave in celotne storitve, imajo odlično priložnost, da si ustvarijo prepoznavno, uspešno kariero.«