ECB jutri verjetno brez spremembe obrestnih mer

Evropska centralna banka (ECB) bo po osmih obrestnih rezih od lanskega junija ta teden verjetno naredila premor in pustila ceno denarja nespremenjeno, je prevladujoča ocena pred četrtkovim zasedanjem evrske denarne oblasti. Eden od razlogov za to je tudi zmerna inflacija v evrskem območju, ki je junija znašala natančno dva odstotka, kar je povsem na ravni inflacijskega cilja ECB.

Natančno pri dveh odstotkih je sicer zdaj tudi ključna depozitna obrestna mera, po kateri banke čez noč nalagajo svoje likvidnostne presežke pri centralni banki. Tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na obrestne odločitve, so zdaj, ob sicer številnih tveganjih, precej uravnoteženi, vse to pa svetu ECB pušča nekaj časa in manevrskega prostora za obrestne odločitve do konca leta. Več možnosti za nov obrestni rez je septembra, analitiki nizozemske banke ING mu trenutno pripisujejo 50-odstotno verjetnost, nato pa si sledita še dve monetarni seji, oktobra in decembra.

Ena glavnih negotovosti za odločitve ECB prihaja z druge strani Atlantika, saj ni jasno, ali bo Donald Trump uresničil svoje napovedi in s 1. avgustom uvedel 30-odstotne oziroma kakršnekoli carine na evrsko blago. Zvišanje carin, ki bi zavrlo gospodarsko rast, bi znova okrepilo razmišljanja o hitrejšem letošnjem znižanju ključne obrestne mere v smeri proti 1,5 odstotka. Odločevalci bodo tako zdaj imeli pred očmi močan evro, ki načeloma niža inflacijska pričakovanja in predvsem ugodno vpliva na cene uvoženega blaga in surovin, vključno z energenti. Na drugi strani pa bi njegova nadaljnja krepitev lahko poslabšala izvozno konkurenčnost in s tem znižala rast evrskega gospodarstva.

Velja opozoriti, da bo obrestno odločanje v Frankfurtu spet minilo brez slovenskega glasu, saj se naša politika že od lanskega decembra ne zmore poenotiti glede imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije. Našo centralno banko zastopa namestnik guvernerja Primož Dolenc, ki sicer lahko sodeluje v razpravi, nima pa glasovalnih pravic.