Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Inflacija v Evropi in ZDA je še vedno nad ciljno

Evropska centralna banka je prvič po septembru 2019 znižala ključne obrestne mere, ameriška še ni sledila.
ECB pod vostvom Christine Lagarde je naredila prvi korak k znižanju obrestnih mer, a za nadaljevanje signalizira previdnost. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
ECB pod vostvom Christine Lagarde je naredila prvi korak k znižanju obrestnih mer, a za nadaljevanje signalizira previdnost. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Tei Ternovec,Generali Investments
22. 6. 2024 | 15:00
4:09

Na junijskem zasedanju Sveta Evropske centralne banke (ECB) so znižali vseh tri ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Obrestna mera mejnega depozita tako po novem znaša 3,75 odstotka. Kljub rezu ključnih obrestnih mer so tržni udeleženci zasedanje interpretirali kot »sokolje«, kar pomeni, da je bilo sporočilo ECB bolj naklonjeno restriktivni kot ohlapni denarni politiki.

ECB je namreč na zasedanju zvišala napovedi glede rasti inflacije v letu 2025 z dveh na 2,2 odstotka, opozorila pa je tudi na še obstoječe plačne pritiske v območju z evrom. Dodatno je v objavi za javnost poudarila, da denarna politika ostaja v restriktivnem območju, vse dokler bo to potrebno, kar je nato na tiskovni konferenci potrdila tudi predsednica Christine Lagarde.

Eno znižanje ne pomeni serije

Povedala je tudi, da to znižanje obrestnih mer še ne pomeni začetka serije nižanj ključnih obrestnih mer ter da bodo vse nadaljnje odločitve odvisne od razmer v gospodarstvu. Tržni udeleženci pričakujejo v letošnjem letu eden ali dva reza ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk.

Podobno je tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) na junijskem zasedanju napovedala dalj časa trajajoče obdobje restriktivne denarne politike, saj dosedanje umirjanje inflacije še ni zadovoljivo in ta ostaja nad ciljno. Zadnji, majski podatki glede rasti inflacije in cen pri proizvajalcih so bili sicer spodbudni, cene so porasle manj od pričakovanj. Ob še vedno razmeroma robustnem ameriškem gospodarstvu, predvsem trgu dela, tako člani Feda v letošnjem letu pričakujejo največ dva reza ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Delnice tehnoloških družb ostajajo zaželene

Ameriške tehnološke družbe prispevajo k nadaljevanju pozitivnega trenda na ameriških delniških trgih. V prvi vrsti so to delnice gospodarskih družb, ki svoje prihodke ustvarjajo v povezavi z umetno inteligenco in so predstavile spodbudne poslovne rezultate za zadnje četrtletje (Nvidia, Broadcom, Oracle, Adobe).

Ob nadaljevanju evforije glede umetne inteligence je razvijalka čipov Nvidia postala gospodarska družba z največjo tržno kapitalizacijo na svetu, saj je prehitela tako Microsoft kot tudi Apple. Novosti glede umetne inteligence je predstavil tudi Apple, ki bo znani vmesnik UI chatgpt vključil v svoje novejše operacijske sisteme, kar so vlagatelji sprejeli z navdušenjem.

Trgovanje na evropskih delniških trgih pa ne poteka v pozitivnem vzdušju. Tako je predvsem zaradi rezultatov volitev v evropski parlament in posledičnega razpisa parlamentarnih volitev v Franciji. Uspeh strank z roba desnega pola političnega spektra in strah pred porazom vladajoče koalicije predsednika Macrona v Franciji, kar bi otežilo vladanje v državi, se je odrazil v upadu vrednosti evropskih delniških indeksov, predvsem francoskega CAC 40.

SBITOP nadaljuje s polno paro

Indeks SBITOP še naprej raste in je pod vplivom objav dobrih poslovnih rezultatov za prvo četrtletje številnih družb (Krka, Sava Re, Zavarovalnica Triglav, NLB) zrasel na najvišjo vrednost od septembra 2008. Ravno NLB je v začetku junija objavila javno prevzemno ponudbo za odkup delnic banke Addiko Bank. Ob morebitnem uspehu bi NLB tako konsolidirala poslovanje na številnih balkanskih trgih ter vstopila na hrvaški trg.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine