Kaj muzeji ponujajo brez prijemanja kljuk na portalih
Virtualni prostor ponuja veliko alternativnih muzejskih potepov.
Odpri galerijo
Googlovi zemljevidi omogočajo sprehod skozi najreprezentančnejše dvorane Narodne galerije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Je koronavirus odločilen argument in izgovor za odpoved muzejem in osrednjim umetnostnim zbirkam? Ne. Na kljuke vrat nacionalk in lokalnih muzejskih zbirk je mogoče pritisniti virtualno. Ogled Narodne galerije, denimo, omogočajo tudi Googlovi zemljevidi.
Vhodna avla z Robbovim vodnjakom, reprezentančne dvorane in stopnišča, Narodni dom in Novo krilo, dostopni so vsi osrednji prostori Narodne galerije, od razstavnih dvoran z najstarejšo srednjeveško umetnostjo dalje. Narodna galerija sodi tudi med tiste kulturne hrame, v katerih so med epidemijo okužb s koronavirusom okrepili objave na družbenih omrežjih. Na instagramu in facebooku.
Spletne strani muzeja so zelo dobro obiskane, zadovoljni so tudi s številom sledilcev na družbenih omrežjih, pove direktorica galerije dr. Barbara Jaki.
»Tovrstne objave razumemo kot nekaj, kar ne more nadomestiti dejanskega ogleda umetnine, a napelje k obisku. V prvi vrsti še vedno ostaja original. Virtualno pa poskušamo zbirke in razstave narediti dostopne tistim, ki ne morejo priti. Gre tudi za dokumentacijo o delu v muzeju, svojevrsten arhiv, dokazilo o življenju in delu institucije.
Predstavitve so prilagojene različnim skupinam, invalidom, mlajšim, starejšim. Radi bi nadaljevali snemanje predstavitev umetnin in kustosov ob razlagi izbranih del. Začeli bomo tako, da bo kustos interpretiral najljubšo umetnino. Narodna galerija niso samo umetnine, ampak tudi ljudje, ki tu delamo,« pove direktorica.
Izobraževalni oddelek Narodne galerije trenutno pripravlja nove programe, zelo intenzivno v času, ko ni obiskov, potekajo objave na družbenih omrežjih, v vhodni avli se obeta tudi ekran z izbranimi vsebinami, ki bo viden iz zunanjosti. Veliko vsebin ostaja dostopnih na kanalu Narodne galerije na youtubu.
Veliko virtualnih potepov po muzejih omogoča portal burger.si, entuziastični projekt Boštjana Burgerja. Med njimi so tako nacionalni kot pokrajinski in drugi muzeji. Veliko jih je.
Med njimi je tudi Narodni muzej Slovenije, ki na svojem portalu v tem času omogoča vstop brez poldrugega metra distance. Namreč na izbrane lokacije s stalnimi zbirkami v matični hiši, na Metelkovi in drugod, poseben segment pa predstavljajo že realizirane razstave, kot so Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije, Dr. Janez Drnovšek, Skrivnost lože ali Mumija in krokodil.
Izvrsten videoarhiv s posnetki svojih projektov, okroglih miz in predavanj ponuja MG+MSUM.
Nekateri muzeji so se pridružili Googlovemu projektu Arts and culture. Med njimi Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, eden tradicionalno najbolj obiskanih slovenskih muzejev, ki na svojem portalu prav tako omogoča virtualni ogled soban ptujskega gradu in tamkajšnjih eksponatov v razponu od vrhunskih srednjeveških dalje.
Na drugem koncu Slovenije tehnologija omogoča ogled Pokrajinskega muzeja Koper, njegove matične palače Belgramoni Tacco in tamkajšnjih zbirk.
Klik, ki te virtualno popelje pod zemljo, 160 metrov pod površje, je klik na portal velenjskega Muzeja premogovništva Slovenije. Tako kot srečo zaželimo rudarjem, so tudi v muzeju na svojem portalu ob koncu novice, da so na nesrečni petek 13. zaprli vrata, zapisali: Srečno!
Vhodna avla z Robbovim vodnjakom, reprezentančne dvorane in stopnišča, Narodni dom in Novo krilo, dostopni so vsi osrednji prostori Narodne galerije, od razstavnih dvoran z najstarejšo srednjeveško umetnostjo dalje. Narodna galerija sodi tudi med tiste kulturne hrame, v katerih so med epidemijo okužb s koronavirusom okrepili objave na družbenih omrežjih. Na instagramu in facebooku.
Spletne strani muzeja so zelo dobro obiskane, zadovoljni so tudi s številom sledilcev na družbenih omrežjih, pove direktorica galerije dr. Barbara Jaki.
»Tovrstne objave razumemo kot nekaj, kar ne more nadomestiti dejanskega ogleda umetnine, a napelje k obisku. V prvi vrsti še vedno ostaja original. Virtualno pa poskušamo zbirke in razstave narediti dostopne tistim, ki ne morejo priti. Gre tudi za dokumentacijo o delu v muzeju, svojevrsten arhiv, dokazilo o življenju in delu institucije.
Predstavitve so prilagojene različnim skupinam, invalidom, mlajšim, starejšim. Radi bi nadaljevali snemanje predstavitev umetnin in kustosov ob razlagi izbranih del. Začeli bomo tako, da bo kustos interpretiral najljubšo umetnino. Narodna galerija niso samo umetnine, ampak tudi ljudje, ki tu delamo,« pove direktorica.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Izobraževalni oddelek Narodne galerije trenutno pripravlja nove programe, zelo intenzivno v času, ko ni obiskov, potekajo objave na družbenih omrežjih, v vhodni avli se obeta tudi ekran z izbranimi vsebinami, ki bo viden iz zunanjosti. Veliko vsebin ostaja dostopnih na kanalu Narodne galerije na youtubu.
Muzejski potepi
Veliko virtualnih potepov po muzejih omogoča portal burger.si, entuziastični projekt Boštjana Burgerja. Med njimi so tako nacionalni kot pokrajinski in drugi muzeji. Veliko jih je.
Med njimi je tudi Narodni muzej Slovenije, ki na svojem portalu v tem času omogoča vstop brez poldrugega metra distance. Namreč na izbrane lokacije s stalnimi zbirkami v matični hiši, na Metelkovi in drugod, poseben segment pa predstavljajo že realizirane razstave, kot so Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije, Dr. Janez Drnovšek, Skrivnost lože ali Mumija in krokodil.
Izvrsten videoarhiv s posnetki svojih projektov, okroglih miz in predavanj ponuja MG+MSUM.
Vitualno je mogoče obiskati tudi Muzej premogovništva v Velenju. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nekateri muzeji so se pridružili Googlovemu projektu Arts and culture. Med njimi Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, eden tradicionalno najbolj obiskanih slovenskih muzejev, ki na svojem portalu prav tako omogoča virtualni ogled soban ptujskega gradu in tamkajšnjih eksponatov v razponu od vrhunskih srednjeveških dalje.
Na drugem koncu Slovenije tehnologija omogoča ogled Pokrajinskega muzeja Koper, njegove matične palače Belgramoni Tacco in tamkajšnjih zbirk.
Klik, ki te virtualno popelje pod zemljo, 160 metrov pod površje, je klik na portal velenjskega Muzeja premogovništva Slovenije. Tako kot srečo zaželimo rudarjem, so tudi v muzeju na svojem portalu ob koncu novice, da so na nesrečni petek 13. zaprli vrata, zapisali: Srečno!
