Na ameriški poti
Nič ni bolj ameriškega od potovanj z avtomobilom po neskončnih avtocestah velike države med Atlantskim in Tihim oceanom. Pred vetrobranskim steklom se izmenjujejo podobe veličastne narave, po dolgih urah vožnje razburja nenadno dviganje nebotičnikov, ki napoveduje še eno velemesto.
»Road trip« na skrajnem jugovzhodu države slikovito napoveduje floridska mesta Miami, Orlando in Jacksonville, preden se v Georgii zvrstita Savannah in Charleston, vsako s svojimi upanji in razočaranji. Nekatera se ponašajo z neskončnimi plažami, druga z zgodovinskimi središči, marsikje so tudi zapuščeni predeli in revščina. Zgodbe ameriških velemest so zgodbe vseh civilizacijskih hrepenenj na svetu.
Tudi Američani si najbolj želijo dobrega življenja, kar trenutno prinaša selitve iz velemest z veliko kriminala in malo ekonomskih priložnosti tja, kjer so med pandemijo in po njej poskrbeli za boljše vladanje. Stara industrijska središča, kot sta Detroit in Cleveland, kamor se je v iskanju lepšega življenja v 19. in 20. stoletju priselilo tudi veliko Slovencev, v 21. stoletju izgubljajo prebivalstvo, na seznamu manj zaželenih se jim pridružujejo celo nekdanji večni magneti, kot sta New York in Los Angeles. Miami in druga floridska mesta so čedalje bolj zaželena.
Lestvice najsrečnejših mest v ZDA pa vendarle kažejo, da ni mogoče posploševati: 29 kalifornijskih se je uvrstilo na lestvico organizacije Wallet Hub, številna v zgornji del. Vsa mesta so srečna le toliko, kolikor so srečni njihovi prebivalci, ki si poleg sonca in morja povsod želijo tudi manj kriminala in korupcije ter več velikodušnosti in socialne podpore. Skrivnost dobrega življenja v resnici ni skrivnost in vsako mesto na ameriški – in drugi – poti jo obljublja že od daleč, od meščanov pa je odvisno, ali jo bodo dosegli.
