Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Potovanja

Kanarski otoki imajo svojo mejo, opozarjajo domačini

Množični protest prebivalcev na španskem arhipelagu ter novi ukrepi proti prekomernemu turizmu v Amsterdamu in Benetkah.
Na tisoče prebivalcev Kanarskih otokov je na demonstracijah zahtevalo model turizma, ki spoštuje okolje in njihove prebivalce. »Danes branimo svoje korenine,« je bil eden od napisov demonstrantov. FOTO: Desiree Martin/AFP
Na tisoče prebivalcev Kanarskih otokov je na demonstracijah zahtevalo model turizma, ki spoštuje okolje in njihove prebivalce. »Danes branimo svoje korenine,« je bil eden od napisov demonstrantov. FOTO: Desiree Martin/AFP
21. 4. 2024 | 19:00
21. 4. 2024 | 19:00
5:27

Pred poletno sezono, za katero kaže, da bo po številu turističnih premikov celo bolj obilna od referenčnega leta 2019, v nekaterih najbolj obleganih mestih uvajajo ukrepe. V Amsterdamu so prepovedali gradnjo novih hotelov, v Benetkah bo treba od četrtka ob najbolj obiskanih vikendih plačati pet evrov vstopnine, na Kanarskih otokih je bil včeraj množični protest, na katerem so prebivalci od oblasti zahtevali, da zavarujejo njihove domove.

image_alt
Turizem se bo moral spremeniti

Kanarski otoki imajo svojo mejo je bil slogan, pod katerim so se tisoči protestnikov – po podatkih policije jih je bilo okoli 20.000, organizatorji poročajo o številki 50.000 – zbrali na ulicah mest na priljubljenem španskem arhipelagu, sestavljenem iz sedmih otokov. S transparenti, kot so »Kanarski otoki niso naprodaj«, »Moratorij na turizem« ali preprosto »Spoštujte moj dom«, so pozivali oblast, da omeji število turistov, saj zdajšnji množični turizem škodi lokalnemu prebivalstvu in okolju.

Kar je preveč, je preveč

»Ne nasprotujemo turizmu,« je po poročanju AFP za špansko javno televizijo TVE dejala ena od udeleženk, Rosario Correo, »prosimo le, da spremenijo model, ki omogoča njegovo neomejeno rast.« Takšen model, kot so opozarjali protestniki, ne vpliva samo na njihova vsakdanja življenja, ampak vodi v uničevanje okolja, ki na koncu slabi gospodarstvo. Med drugim so pozvali k ustavitvi gradnje dveh novih hotelov na največjem in najbolj razvitem otoku, Tenerifu in zahtevali, da dobijo več besede pri nadaljnjem razvoju sektorja.

Moj otok, moja prihodnost FOTO: Borja Suarez/Reuters
Moj otok, moja prihodnost FOTO: Borja Suarez/Reuters

Podporo prebivalcem Kanarskih otokov, ki ležijo ob severozahodni obali Afrike in so znani po vulkanski pokrajini ter obilici sončnih dni skozi vse leto, so na ulicah izrekli tudi v Madridu in Barceloni. Protesti proti čezmernemu turizmu so zlasti v zadnjih mesecih vse pogostejši v vsej Španiji, za Francijo drugi najbolj obiskani državi na svetu.

Prav zaradi donosnosti sektorja, ki predstavlja skoraj 13 odstotkov nacionalne ekonomije, so oblasti poskušale najti ravnovesje med domačini in turizmom. Na Kanarskih otokih, ki imajo 2,2 milijona prebivalcev, lani pa so pritegnili 16 milijonov mednarodnih turistov na leto, je ta delež neprimerno večji; turizem zaseda kar 36 odstotkov bruto domačega proizvoda, v sektorju je zaposlen vsak deseti prebivalec.

Brez ekologije ni ekonomije, so tudi sporočali protestniki na Kanarskih otokih. FOTO: Desiree Martin/AFP
Brez ekologije ni ekonomije, so tudi sporočali protestniki na Kanarskih otokih. FOTO: Desiree Martin/AFP

A kar je preveč, je preveč, sporočajo domačini. Prejšnji teden je, kot je poročal AFP, nekaj članov iniciative Razprodani Kanarski otoki začelo gladovno stavko, s katero želijo oblasti prisiliti k ukrepanju. Podobna gibanja so bila v Španiji, zlasti v Barceloni, dejavna pred pandemijo, ko so omejitve gibanja svetovno potovalno industrijo spravile na kolena. Čeprav se je takrat zdelo, da se bodo turistična gibanja nekoliko umirila, se to ni zgodilo, kvečjemu nasprotno, dobila so še večji zagon; Španija je tako lani že sprejela rekordnih 85 milijonov turistov.

Amsterdamski turizem v ravnovesju

Medtem so v nekaterih, resda posameznih mestih začeli uvajati ukrepe. V Benetkah, kot smo poročali, bo treba od 25. aprila do 5. maja že plačati vstopnino, in sicer med 8.30 in 16. uro, prav tako vse konce tedna do sredine julija. Ukrep je bil nujen, sicer bi mesto na vodi počilo po šivih, je pojasnil tamkajšnji župan Luigi Brugnaro.

Novi koledar v Benetkah FOTO: Gabriel Bouys/AFP
Novi koledar v Benetkah FOTO: Gabriel Bouys/AFP

Oblasti v Amsterdamu pa so pred dnevi sprejele sklep, s katerim so prepovedale gradnjo novih hotelov v prestolnici. »Mesto želimo ohraniti primerno za življenje tako za prebivalce kot za obiskovalce. To pomeni: brez čezmernega turizma, novih hotelov in več kot 20 milijonov prenočitev turistov v hotelih na leto,« so utemeljili odločitev. Nove zmogljivosti bo po poročanju Reutersa mogoče urediti le, če se bo drug hotel zaprl, če se ne bo povečalo število namestitev in če bo novi hotel trajnostno naravnan. Nova pravila ne veljajo za hotele, ki so že pridobili dovoljenje.

To je doslej zadnji ukrep v boju amsterdamskih oblasti proti množičnemu turizmu. Lani je mestni svet prepovedal križarke in zaprl terminal zanje, prepovedal je tudi konzumiranje marihuane na ulicah v četrti rdečih luči, prav tako ne pripravljajo več vodenih ogledov mimo izložb spolnih delavcev v četrti. Po odloku iz leta 2021, poimenovali so ga Amsterdamski turizem v ravnovesju, je mestni svet dolžan posredovati, ko število turistov doseže 18 milijonov.

Amsterdam je pred pandemijo obiskalo več kot 20 milijonov turistov. To je preveč, so ugotovile mestne oblasti in začele sprejemati ukrepe. FOTO: Yves Herman/Reuters
Amsterdam je pred pandemijo obiskalo več kot 20 milijonov turistov. To je preveč, so ugotovile mestne oblasti in začele sprejemati ukrepe. FOTO: Yves Herman/Reuters

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine