Benčeva noč za boeme, hazarderje, ljubimce in bleferje

Oder na Kongresnem trgu s kuliso Ljubljanskega gradu v ozadju je pripravljen, da prestolnico popelje v novo, že 73. festivalsko poletje. Nocojšnjo Poletno noč odpira poklon Janezu Bončini - Benču, in to kar na njegovem rajonu. Pogosto ga je srečati v Platani v parku Zvezda, kamor zahaja že od prvih dni lokala. Tam so vse sami stari znanci, v malem vsi pijanci, bohemi, hazarderji, ljubimci in bleferji, priča ena njegovih legendarnih uspešnic Ob šanku, ki se je rodila prav tam, ob (t)istem šanku.

Tja zahaja od leta 1969, ko se je točilni pult odprl v nekdanjem moškem frizerskem salonu, v historično zasnovanem ambientu arhitektke Staše Blažič Gjura. Tu se je odvijalo njegovo življenje in so se rojevale najrazličnejše debate in ideje, tudi Ob šanku, ki po njegovih besedah izkazuje njegovo slikarsko opazovanje. Finale songa, ki v resnici velja za vsak lokal in vse čase, pa je bil začetek njegovega druženja z Branetom Kastelicem, ki je ustvaril besedilo, je dejal ob 50. rojstnem dnevu tega mini urbanega shajališča Ljubljančanov.

Benčev večer bo otvorila in sklenila Ana Soklič s skladbo Naj muzika igra (v aranžmaju Janeza Bončine in Grege Forjaniča, s Slovenske popevke 2013) in s Poletno nočjo. Z Janezom Bončino sta se zaradi popevke spoznala leta 2012, nazadnje sta se srečala marca na koncertu Lalah Hathaway v Kinu Šiška. »Janez deluje zelo mladostno, zdi se mi kot lepo starano vino. Je svojevrsten interpret in na odru zelo spoštljiv do glasbenikov, kar je res lepo videti,« je povedala. Njena želja za nocojšnji nastop je bila pesem Ko ljubezen se rodi, a s simfoničnim orkestrom ni aranžmaja.

Te dni se vrstijo pokloni in pogovori, ki skušajo odkriti vse, česar še ne vemo o 76-letnem pevcu, kitaristu, glasbenem ustvarjalcu, ki je v kolektivni spomin vtisnil še druge uspešnice, ki jim čas ne more do živega: Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, Ljubil bi se, Navali narod na gostilne ...

Občinstvu nocojšnjega tradicionalnega gala koncerta jih bo predalo dvanajst izvajalcev različnih generacij. Frontmanu skupine Joker Out Bojanu Cvjetićaninu je določil skladbi V veri, da boš srečna in Maja z biseri.

»Povabil me je k sebi na kavo, pogovarjala sva se o njegovi karieri in mnogo zgodbah, ki so se mu dogodile, in o vsem, kar se nam dogaja. Na koncu mi je rekel, da bi rad, da bi nastopil na njegovi Poletni noči, in mi dal proste roke glede izbire.

Neverjetno je, da je zame predvidel obe pesmi, ki sem si ju tudi sam zaželel,« je razkril. Zanj je Benč, s katerim ga po starosti loči pol stoletja, kot nabito polna skrinja z zakladom, kjer ima vsak zlatnik svojo zgodbo z vseh koncev sveta. »Brez te skrinje bi bil naš glasbeni prostor občutno bolj siromašen,« je prepričan.

Novembra 2014 je po 40 letih stopil na oder z znamenitimi Mladimi levi v okviru cikla Siti za dobro musko v ljubljanskem SiTi teatru. FOTO: Jože Suhadolnik

S Tino Turner v oglasu za pepsi

Benčeva ustvarjalnost, ki je segala v rock, pop in jazz, se je pokazala sredi 60. let v skupini Helioni, potem še pod številnimi drugimi imeni – Mladi levi, Generals, Srce, Yu-rock selekcija, September, Karamela, Junaki nočne kronike/YUNK –, pa tudi solistično. Vseskozi je sodeloval s slovenskimi in tujimi glasbeniki. Nastopal je od Sovjetske zveze do Kube in ZDA, poslušalo ga je tudi 25.000 ljudi.

Med prvimi njegovimi stvaritvami za Mlade leve sta bili denimo uglasbitvi del Simona Jenka in Josipa Murna, leta 1983 ga je Pepsi Cola izbrala za jugoslovanskega predstavnika, ki je s kraljico rokenrola Tino Turner nastopil v njihovem oglasnem spotu. Kako se je razumel z njo, niti desetletja zatem zaradi pogodbene zavezanosti k molčečnosti ne more razkriti. Je pa precej povedno, da je honorar za sedemdnevno snemanje zadoščal za sedem let skromnega življenja.

Plošča Delo mi ne leži maja 2001 je bila njegov peti studijski album. FOTO: promocijsko gradivo

Njegova mladost je bila zaradi očetove oficirske službe zaznamovana s pogostimi selitvami, navaja Slovenska biografija. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, Ankaranu, Kopru in Ljubljani, kjer je končal srednjo šolo za oblikovanje. Ko so se iz Žusterne preselili v Ljubljano, je postal na kratko Benč, Janez ni zvenelo frajersko.

Konec 60. let se je vpisal na akademijo za likovno umetnost, a študija zaradi glasbenega ustvarjanja ni dokončal. Risanje še vedno opisuje kot svojo prvo ljubezen, ena od njih pa je vselej bil tudi šport. V sezoni 1976/77 je nastopal v predstavi Živite kot svinje v ljubljanski Drami, prav tako je igral v celovečernem filmu Eva (1983) v režiji Francija Slaka.

Pravi, da se ne čuti starega, čeprav take vrste čaščenje, kot je nocojšnji večer, po njegovih besedah pomeni, da se že počasi pomika proti izhodu. Lani je v Cvetličarni nastopil s koncertom obnovljene zasedbe September, še letos napoveduje izdajo albuma The Best Of YUNK.