Rdeči alarm v razbeljenem Pekingu
Najbolj vroče poletje, najbolj vroč junij, najbolj vroč dan, so opisi, ki te dni zaznamujejo svetovne novice. Ne glede na to, kako se radi norčujemo iz nedomiselnih pogovorov o vremenu, je to v času podnebnih sprememb neizpodbitno postalo novica dneva. V Pekingu na severu Kitajske je bilo tudi danes peklensko vroče, okoli poldneva so izmerili 40,3 stopinje Celzija, včeraj celo 41,8 stopinje, kar je preseglo rekord izpred več kot šestih desetletij.
»To ni humano, pa šele junij je,« je po družbenem omrežju weibo odmeval krik obupanega Pekinžana. Meteorologi so včeraj prvič v zadnjih desetih letih prižgali rdeče opozorilo in prebivalstvo pozvali, da se izogiba delu na prostem, za otroke in starejše pa svetovali ustrezne previdnostne zdravstvene ukrepe. Svetovne medije in agencije so preplavile fotografije ljudi, skritih pod pokrivali in za maskami, ki jih tokrat ščitijo pred soncem.
Prebivalci kitajskega glavnega mesta so visokih temperatur sicer vajeni, toda letošnji junij je presegel vse dozdajšnje ekstreme, celo lanskega, ko je Kitajska doživela dotlej najhujši vročinski val in sušo, kar je vodilo v pomanjkanje električne energije ter celo ogrozilo verige preskrbe s hrano in industrijsko proizvodnjo.
Vročinski valovi si kar sledijo
Letos so se ekstremne razmere začele že prej – kot je poročal CNN, so temperature v več deset kitajskih mestih od marca dosegle rekordne sezonske vrednosti, vročinski valovi pa si sledijo tako rekoč drug za drugim. Pred slabimi mesecem so o njem, denimo, poročali iz 26-milijonskega Šanghaja, ki je 29. maja preživljal najbolj vroč dan tistega meseca, izmerjen v več kot sto letih.
Tudi v Peking je poletje prišlo dva tedna prezgodaj, in to z vso silovitostjo. »Prvič od ustanovitve observatorija je bila temperatura dva dneva zapored nad 40 stopinj Celzija,« je na novinarski konferenci povedal Zhang Yingxin, glavni napovedovalec v pekinškem observatoriju, ustanovljenem leta 1951. Najvišjo temperaturo v mestu do zdaj so izmerili leta 1961, bilo je 10. junija, ko se je živo srebro dvignilo na 40,6 stopinje Celzija.
A ohladitve v 22-milijonskem velemestu, od koder je novice o vročini mogoče spremljati že od začetka meseca, ni na vidiku. Državna meteorološka uprava namreč pričakuje, da bodo visoke temperature na severu države vztrajale še osem do deset dni. Rdeči alarmi so se prižigali tudi v drugih mestih na tem območju, vsega skupaj je bilo po poročanju tujih agencij takih opozoril kar 185. Tudi v Tianjinu, severnokitajskem pristaniškem mestu z več kot 13 milijoni prebivalcev, je temperatura v četrtek dosegla 41,2 stopinje Celzija in presegla lokalne rekorde.
Energetski sistem v težavah
Kakšen je učinek podnebnih sprememb, zaradi katerih se bodo po razlagah znanstvenikov trajanje, intenzivnost in geografski obseg vročinskih valov še povečevali, so letos že čutili v ZDA in Kanadi. Zaradi temperatur nad 45 stopinjami Celzija so v zadnjih dveh tednih v Mehiki na polno zagnali klimatske naprave, kar je spravilo v težave državni elektroenergetski sistem. Lokalni mediji so poročali o izpadih električne energije v kar ducatu zveznih držav. Vročinski val tudi tam še ni pri koncu.
Sredi slednjega se začenja tudi tradicionalno romanje v Meko oziroma hadž, eden od petih stebrov sunitske vere islama. Letos pričakujejo vsaj dva milijona vernikov, več kot dvakrat toliko kot v lanskem še popandemskem letu. Prav zaradi vremenskih razmer bo to za vernike, kot poroča AFP, tudi vzdržljivostna preizkušnja; pri preprečevanju vročinskega udara, dehidracije in izčrpanosti bo pomagalo kar 32.000 zdravstvenih delavcev. Vendar je vreme le eno od tveganj na tej množični prireditvi. Pred osmimi leti je, če izpostavimo najhujšo nesrečo, v stampedu umrlo več kot dva tisoč ljudi.
