Kapljica veselja

Tudi jaz sem se veselila tega prvega poletnega dežja, ki ni prišel z nevihto, temveč je potihoma in nežno pršel.
Fotografija: Medtem ko dež nežno pada na še vedno vroča tla, razmišljam o tem, da tudi na nebeškem dvoru ne vlada vedno sožitje. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Medtem ko dež nežno pada na še vedno vroča tla, razmišljam o tem, da tudi na nebeškem dvoru ne vlada vedno sožitje. FOTO: Jure Eržen/Delo

Veselila se je ptica – in glasneje zažgolela. Veselila se je trava – in znova ozelenela. Veselila se je babica Štefica – »morda bomo kljub vsemu imeli nekaj stročjega fižola«, se je hihitala. Veselila se je cesta – končno je bila okopana.

Tudi jaz sem se veselila tega prvega poletnega dežja, ki ni prišel z nevihto, temveč je potihoma in nežno pršel.

Je Hou Yi ustrelil devet Sonc?

Kitajska legenda pravi, da je imel nebeški cesar deset sinov in vsi so se imenovali Sonce. Posamično so se vzpenjali na nebo, tako da je bilo vedno dovolj svetlobe in toplote, a nikoli preveč. Nato pa so se naveličali teh posamičnih izmenjav. Odločili so se, da se bodo skupaj poigrali na nebeškem svodu. Deset Sonc je povzročilo strahotno pripeko in ljudje na Zemlji so bili v nevarnosti, da bodo umrli zaradi vročine, suše in lakote, kajti poginjale so živali in sušili so se posevki.

Takšno je bilo tudi letošnje poletje, mar ne? Kot da sije deset Sonc, ki se poigravajo s človeškimi življenji.

Kitajska legenda pravi, da je Hou Yi, najboljši od vseh strelcev, vzel svoj čarobni lok, izdelan iz tigrove kosti, in puščice, spletene iz zmajevih kit, ter postrelil devet sinov nebeškega cesarja. Vročina je prenehala. Začelo je deževati. Ljudje so bili rešeni. Potoki so se napolnili z vodo. Njive so začele znova dajati hrano. In na koncu je poletje odstopilo prostor preostalim letnim časom.

Medtem ko dež nežno pada na še vedno vroča tla, razmišljam o tem, da tudi na nebeškem dvoru ne vlada vedno sožitje. Kot da bi slišala božanstva, kako se prepirajo, razposajene sinove velikega nebeškega cesarja, ki se, razigrani do vrelišča, posmehujejo očetu, in žvižg puščic, spletenih iz zmajevih kit, kako letijo proti ponorelim Soncem.

Sprašujem se, od kod takšen mit. Se je tudi v času, ko je nastal, dogajalo podnebno segrevanje? Po nosu mi teče kaplja dežja, na ramo pa mi pade velik rumen list. Začenja se jesen, pomislim in že pogrešam poletje, ki se od mojega mesta poslavlja z vlažnimi poljubi, razsutimi po vročem asfaltu.

Komentarji: