Telo, kot bi ga ročno oblikoval bog
Abraham kontroverzne temnopolte lepotice Naomi Campbell, ki ne mara besede upokojitev.
Odpri galerijo
Krasila je več kot 500 naslovnic revij in nastopila v številnih oglasnih kampanjah, toda njen vpliv se razširja čez modne brvi, na televizijo, v glasbo, zaigrala je tudi v filmih. Foto Reuters
»Moje potovanje je bilo skrajno barvito, vselej me je spominjalo, da rastem in se učim vsak dan,« je v svoji rojstnodnevni poslanici med drugim zapisala ena najslavnejših pa tudi najbolj kontroverznih manekenk Naomi Campbell, ki je pred dnevi slavila 50 pomladi.
Čeprav je že lani govorila o rojstnodnevni zabavi, je letos povabljence in tudi več kot devet milijonov oboževalcev lahko pozdravila samo z instagrama, a nič manj sijoča; v beli obleki, na svetlo bež kavču in obdana z velikanskimi šopki vrtnic ... Za kar je prejela že skoraj 257.000 všečkov. Novinarka Guardiana Nosheen Iqbal jo je lani, ko sta se pogovarjali v londonskem hotelu Dorchester, opisala z besedami: »Telo, kot bi ga ročno oblikoval bog, kakor je nekoč rekel Bono, in koža, tako sijoča, kot bi bila skrtačena.« Še v svežem intervjuju za britanski Times je izjavila, da ne mara besede upokojitev, vsekakor njeni milijoni oboževalcev kažejo, da še ni rekla zadnje besede na modnih brveh.
Deklico s kitajsko-jamajškimi koreninami, ki je odraščala v južnem delu Londona s staro mamo in tetami, medtem ko je mama, poklicna plesalka, gostovala po Evropi, so modni agenti odkrili pri petnajstih letih v bližini Covent Gardna. V modo je stopila leta 1986 in kmalu postala ena najbolj iskanih muz modnih oblikovalcev, skupaj s Cindy Crawford, Christy Turlington, Lindo Evangelista in Tatjano Patitz ena od velikih petih supermanekenk, ki so nastopile tudi v slavnem videospotu Freedom Georgea Michaela leta 1990. S Cindy, Claudio, Carlo Bruni in Heleno Christensen je bila izbranka slavnega Giannija Versaceja, ob čigar dvajseti obletnici smrti leta 2017 so se dekleta ponovno združila in se mu poklonila na modni reviji hiše Versace.
Konec 80. in začetki 90. let so bili časi, ko so se oblikovalci in manekenke še družili tudi na večerjah, Yves Saint Laurent, denimo, pa je grozil francoskemu Voguu, da bo umaknil oglase, če Naomi Campbell ne objavijo na naslovnici. Delala je za mnoge druge prestižne hiše in znamke, tudi za Valentina Garavanija in Vivienne Westwood, ki je poskrbela za njen najbrž najbolj spektakularen poklicni padec, ko ji je za modno revijo leta 1993 določila skorajda hodulje.
Posnetek padca v teh nerodnih čevljih je konec minulega meseca delila na instagramu skupaj z besedami njej ljubega Nelsona Mandele: »Ne sodite me po uspehu, temveč po tem, kolikokrat sem padel in se vnovič pobral.« Za njen aktivizem in zbiranje denarne pomoči v okviru njegove fundacije za otroke jo je Mandela razglasil za svojo častno vnukinjo.
Kot se sama predstavlja na spletni strani, je bila prva temnopolta manekenka na naslovnici revije Time, prva na francoski in ruski izdaji Vogua in prva temnopolta manekenka na britanskem Voguu. Krasila je več kot 500 naslovnic in nastopila v številnih oglasnih kampanjah, toda njen vpliv se razširja čez modne brvi, na televizijo (Cosby Show, Princ z Bel Aira), v glasbo (videospot Boba Marleyja Is This Love, Madonninega Erotica in Michaela Jacksona The Closet), zaigrala je tudi v filmih. Leta 2006 se je pojavila na zabavi za člane Diners Cluba Exclusive v Ljubljani, za kar naj bi prejela honorar v višini 120.000 dolarjev.
Pred petnajstimi leti se je odločila ustanoviti dobrodelno fundacijo Fashion For Relief, v okviru katere prireja modne revije in dražbe, na katerih je zbrala 15 milijonov dolarjev za žrtve orkana Katrina, japonskega cunamija in žrtve ebole v zahodni Afriki. Sama sebe šteje tudi za globalno prinašalko sprememb, saj je francoski konglomerat luksuznih znamk Kering in tudi druge pripravila, da so investirali v modne kolidže v Gani, Nigeriji in Keniji.
»Mnoga podjetja menijo, da delujejo globalno, čeprav ne. Izpustili so celino s 54 državami z zelo izobraženimi ljudmi, ki si zaslužijo, da se naučijo enakih veščin in imajo za to priložnost,« je dejala lani in poudarila, da je najbolj srečna, kadar je v Afriki. »Tam občutim resničen notranji mir.«
Kot poslovna ženska se je usmerila tudi v proizvodnjo parfumov, proslavila se je kot izvršna producentka in trenerka za manekenke v televizijski seriji The Face. Toda znana je tudi kot osorna in težavna oseba, ki je bila na sodišču štirikrat obsojena zaradi fizičnega napada. Bila je ena od stotih prič, ki so se zvrstile v štirih letih v procesu proti nekdanjemu liberijskemu voditelju Charlesu Taylorju, obsojenemu na petdesetletno zaporno kazen, med drugim za teroristična dejanja, spolno zasužnjevanje, krutost in suženjstvo, njo pa so zaslišali v zvezi s krvavimi diamanti.
Naomi je bilo videti v družbi Harveyja Weinsteina in Jeffreyja Epsteina, kritike na njen račun sta izrekali tudi Oprah in Tyra Banks, a Naomi je vselej poudarjala, da pač ni popolna, niti ponosna na vse, kar je v življenju naredila. Podlegla je odvisnosti od drog in alkohola, a je pred šestimi leti na sodišču zmagala proti tabloidu Daily Mail, v katerem so objavili fotografije z njenih obiskov terapij in programa pri društvu Narcotics Anonymous, kamor je hodila leta.
Čeprav o zasebnem življenju redko govori, je znano, da so na seznamu njenih bivših baskitarist skupine U2 Adam Clayton, hollywoodski zvezdnik Robert De Niro, italijanski multimilijonar Flavio Briatore, ruski mogotec Vladislav Doronin in savdski bogataš Hasan Jamel, zdaj znan tudi kot bivši Rihannin. Ko je britanski svet za modo Naomi Campbell lani razglasil za modno ikono in se ji tako poklonil za njen prispevek k modni industriji in impresivni karieri kot tudi filantropiji, je sama za svoje vzornice med drugimi navedla Grace Jones, Josephine Baker, Diano Ross, Janet Jackson in Tino Turner.
Čeprav je že lani govorila o rojstnodnevni zabavi, je letos povabljence in tudi več kot devet milijonov oboževalcev lahko pozdravila samo z instagrama, a nič manj sijoča; v beli obleki, na svetlo bež kavču in obdana z velikanskimi šopki vrtnic ... Za kar je prejela že skoraj 257.000 všečkov. Novinarka Guardiana Nosheen Iqbal jo je lani, ko sta se pogovarjali v londonskem hotelu Dorchester, opisala z besedami: »Telo, kot bi ga ročno oblikoval bog, kakor je nekoč rekel Bono, in koža, tako sijoča, kot bi bila skrtačena.« Še v svežem intervjuju za britanski Times je izjavila, da ne mara besede upokojitev, vsekakor njeni milijoni oboževalcev kažejo, da še ni rekla zadnje besede na modnih brveh.
Deklico s kitajsko-jamajškimi koreninami, ki je odraščala v južnem delu Londona s staro mamo in tetami, medtem ko je mama, poklicna plesalka, gostovala po Evropi, so modni agenti odkrili pri petnajstih letih v bližini Covent Gardna. V modo je stopila leta 1986 in kmalu postala ena najbolj iskanih muz modnih oblikovalcev, skupaj s Cindy Crawford, Christy Turlington, Lindo Evangelista in Tatjano Patitz ena od velikih petih supermanekenk, ki so nastopile tudi v slavnem videospotu Freedom Georgea Michaela leta 1990. S Cindy, Claudio, Carlo Bruni in Heleno Christensen je bila izbranka slavnega Giannija Versaceja, ob čigar dvajseti obletnici smrti leta 2017 so se dekleta ponovno združila in se mu poklonila na modni reviji hiše Versace.
Prva temnopolta na naslovnici
Konec 80. in začetki 90. let so bili časi, ko so se oblikovalci in manekenke še družili tudi na večerjah, Yves Saint Laurent, denimo, pa je grozil francoskemu Voguu, da bo umaknil oglase, če Naomi Campbell ne objavijo na naslovnici. Delala je za mnoge druge prestižne hiše in znamke, tudi za Valentina Garavanija in Vivienne Westwood, ki je poskrbela za njen najbrž najbolj spektakularen poklicni padec, ko ji je za modno revijo leta 1993 določila skorajda hodulje.
Posnetek padca v teh nerodnih čevljih je konec minulega meseca delila na instagramu skupaj z besedami njej ljubega Nelsona Mandele: »Ne sodite me po uspehu, temveč po tem, kolikokrat sem padel in se vnovič pobral.« Za njen aktivizem in zbiranje denarne pomoči v okviru njegove fundacije za otroke jo je Mandela razglasil za svojo častno vnukinjo.
Kot se sama predstavlja na spletni strani, je bila prva temnopolta manekenka na naslovnici revije Time, prva na francoski in ruski izdaji Vogua in prva temnopolta manekenka na britanskem Voguu. Krasila je več kot 500 naslovnic in nastopila v številnih oglasnih kampanjah, toda njen vpliv se razširja čez modne brvi, na televizijo (Cosby Show, Princ z Bel Aira), v glasbo (videospot Boba Marleyja Is This Love, Madonninega Erotica in Michaela Jacksona The Closet), zaigrala je tudi v filmih. Leta 2006 se je pojavila na zabavi za člane Diners Cluba Exclusive v Ljubljani, za kar naj bi prejela honorar v višini 120.000 dolarjev.
Težavna osebnost
Pred petnajstimi leti se je odločila ustanoviti dobrodelno fundacijo Fashion For Relief, v okviru katere prireja modne revije in dražbe, na katerih je zbrala 15 milijonov dolarjev za žrtve orkana Katrina, japonskega cunamija in žrtve ebole v zahodni Afriki. Sama sebe šteje tudi za globalno prinašalko sprememb, saj je francoski konglomerat luksuznih znamk Kering in tudi druge pripravila, da so investirali v modne kolidže v Gani, Nigeriji in Keniji.
»Mnoga podjetja menijo, da delujejo globalno, čeprav ne. Izpustili so celino s 54 državami z zelo izobraženimi ljudmi, ki si zaslužijo, da se naučijo enakih veščin in imajo za to priložnost,« je dejala lani in poudarila, da je najbolj srečna, kadar je v Afriki. »Tam občutim resničen notranji mir.«
Novinarka Guardiana jo je opisala z besedami: »Telo, kot bi ga ročno oblikoval bog, kakor je nekoč rekel Bono, in koža, tako sijoča, kot bi bila skrtačena.« Foto Reuters
Kot poslovna ženska se je usmerila tudi v proizvodnjo parfumov, proslavila se je kot izvršna producentka in trenerka za manekenke v televizijski seriji The Face. Toda znana je tudi kot osorna in težavna oseba, ki je bila na sodišču štirikrat obsojena zaradi fizičnega napada. Bila je ena od stotih prič, ki so se zvrstile v štirih letih v procesu proti nekdanjemu liberijskemu voditelju Charlesu Taylorju, obsojenemu na petdesetletno zaporno kazen, med drugim za teroristična dejanja, spolno zasužnjevanje, krutost in suženjstvo, njo pa so zaslišali v zvezi s krvavimi diamanti.
Naomi je bilo videti v družbi Harveyja Weinsteina in Jeffreyja Epsteina, kritike na njen račun sta izrekali tudi Oprah in Tyra Banks, a Naomi je vselej poudarjala, da pač ni popolna, niti ponosna na vse, kar je v življenju naredila. Podlegla je odvisnosti od drog in alkohola, a je pred šestimi leti na sodišču zmagala proti tabloidu Daily Mail, v katerem so objavili fotografije z njenih obiskov terapij in programa pri društvu Narcotics Anonymous, kamor je hodila leta.
Čeprav o zasebnem življenju redko govori, je znano, da so na seznamu njenih bivših baskitarist skupine U2 Adam Clayton, hollywoodski zvezdnik Robert De Niro, italijanski multimilijonar Flavio Briatore, ruski mogotec Vladislav Doronin in savdski bogataš Hasan Jamel, zdaj znan tudi kot bivši Rihannin. Ko je britanski svet za modo Naomi Campbell lani razglasil za modno ikono in se ji tako poklonil za njen prispevek k modni industriji in impresivni karieri kot tudi filantropiji, je sama za svoje vzornice med drugimi navedla Grace Jones, Josephine Baker, Diano Ross, Janet Jackson in Tino Turner.
