Kje je za slovensko gospodarstvo zasvetila luč na koncu predora

Slovenska podjetja se zadnja leta prebijajo iz ene krize v drugo: od pandemije in prekinitve dobavnih verig, vojne v Ukrajini, energetske krize in visoke inflacije pa do geostrateških napetosti in trgovinske vojne. Kaj kaže diagnoza slovenskega gospodarstva po vseh teh šokih?

Padec tujega povpraševanja in slabša konkurenčnost slovenske industrije sta se lani v predelovalnih dejavnostih izrazila v 1,5 odstotka nižji prodaji, dodana vrednost je narasla le za 0,4 odstotka realno, medtem ko je visoka rast stroškov dela vplivala na realno 3,3 odstotka nižji EBITDA, je nekaj podatkov nanizal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Neto dobiček predelovalnih dejavnosti se je znižal drugo leto zapored in je bil najnižji po letu 2020.

V začetku tega leta so se trendi še poslabšali. Slovensko gospodarstvo se je v prvem četrtletju medletno skrčilo za 0,7 odstotka, najbolj zaradi zmanjšanja dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih za 2,5 odstotka.

Krčenje industrijske proizvodnje

Z energetsko krizo se je industrijska proizvodnja v Sloveniji zmanjšala in zaostaja za evropskim povprečjem. Od povprečne ravni v letu 2021 je bila aprila letos v Sloveniji manjša za 1,6 odstotka, v povprečni državi EU pa je bila večja za 3,3 odstotka. »V nasprotju z EU, kjer se je industrijska proizvodnja v zadnjem četrtletju v povprečju nekoliko povečala, se je v Sloveniji še dodatno zmanjšala,« je omenil Ivanc. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je tako v prvi tretjini leta glede na isto obdobje lani zmanjšala za 2,4 odstotka.

Najbolj se je zmanjšala aktivnost v proizvodnji vozil, manjša je bila tudi v proizvodnji kovinskih izdelkov. Po lanski rasti sta bili na medletno podobni ravni aktivnost v energetsko intenzivnih papirni industriji in proizvodnji kovin. Aktivnost v preostalih energetsko intenzivnih dejavnostih, kemični industriji in proizvodnji nekovinskih mineralih izdelkov pa je bila večja kot pred letom.

Raziskave kažejo, da ob rasti BDP postajajo družbe vse bolj storitvene in se relativni pomen proizvodnje zmanjšuje. Tudi Slovenija postaja vse bogatejša družba in se storitvene dejavnosti krepijo, je pojasnil Ivanc: »Preprečiti moramo, da bi doživeli dramatičen upad proizvodnje in da bi se zmanjšale tiste dejavnosti, kjer imamo visoko dodano vrednost in na katere so vezana kakovostna delovna mesta.«

Opazni premiki na trgu dela

Padec naročil in posledično industrijske proizvodnje se kaže tudi v zmanjševanju števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih. Te so jih imele aprila 208.085, kar je najmanj po novembru 2021. Aprila letos je bilo sicer v predelovalnih dejavnostih 1,6 odstotka več delovno aktivnih kot aprila 2021, torej pred začetkom vojne v Ukrajini. V tem času se je njihovo število najbolj povečalo v farmaciji – za tretjino –, v proizvodnji živil pa za dobro desetino. Po drugi strani se je število delovno aktivnih v tem času skrčilo – če omenimo nekatere večje zaposlovalce – v pohištveni industriji, za 13,7 odstotka, v proizvodnji vozil za 12,6 odstotka in v proizvodnji kovin za 5,5 odstotka.

Dobra finančna kondicija, vendar ...

Slovensko gospodarstvo je v dobri finančni kondiciji in eno najmanj zadolženih v Evropski uniji. Krediti podjetjem so konec aprila znašali dobrih deset milijard evrov, kar je okoli 15 odstotkov BDP, medtem ko je evropsko povprečje pri 40 odstotkih BDP. Na visoko robustnost gospodarstva kaže podatek, da imajo podjetja pri bankah celo za približno 800 milijonov evrov več depozitov kot kreditov. Za primerjavo: leta 2008 je bil obseg kreditov podjetij 5,5-krat večji od obsega depozitov.

Posojila nefinančnim družbam so se v prvih štirih letošnjih mesecih povečala, vendar so medletno stagnirala. Njihov obseg je bil glede na lanski april večji le za 0,1 odstotka, s čimer je rast ostala pod evrskim povprečjem, kjer se je okrepila na 2,5 odstotka. »Zelo negotove gospodarske razmere in v preteklih letih vse večje zanašanje gospodarskih družb na druge vire financiranja se pomembno odražajo v gibanju posojil nefinančnih družb pri bankah,« so zapisali v Banki Slovenije. Od konca leta 2019 se je obseg posojil predelovalnim dejavnostim, ki predstavljajo približno tretjino in s tem največji delež vseh posojil podjetij, povečal za manj kot 20 odstotkov. Še precej manj se je povečal v drugi po posojilih največji dejavnosti, gradbeništvu, medtem ko je bil v tretji, trgovini, opazno manjši.

A ti podatki kažejo tudi na nizko investiranje podjetij, na kar je opozoril tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Ta je na nedavni skupščini največje banke dejal, da zastoj posojil pomeni tudi zastoj investicijskih vlaganj, kar pa prinaša upad konkurenčnosti. Tudi Ivanc je poudaril majhno naklonjenost investicijam, kljub nizki zadolženosti in visoki likvidnosti. Naklonjenost investiranju je v predelovalnih dejavnostih najmanjša od pandemičnega leta 2020; zmanjšuje se naklonjenost vlaganju v stroje in opremo, negativna je naklonjenost investiranju v nepremičnine, majhna, a nekoliko večja kot lani, je naklonjenost vlaganju v neopredmetena sredstva, kot so raziskave in razvoj, blagovne znamke, oblikovanje, patenti.

Obeti: Luč na koncu predora v Nemčiji

Razpoložljivi gospodarski kazalniki na prehodu v drugo četrtletje kažejo na zmanjšano aktivnost v izvoznem sektorju, pa ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Izvoz glavnih skupin proizvodov se je aprila zmanjšal, omenili smo že padec industrijske proizvodnje v aprilu, ki je bil največji med članicami EU. Kot kaže, se je ta padec nadaljeval tudi v maju – industrijska poraba elektrike, ki je lahko pokazatelj gospodarske aktivnosti, je bila maja ob enem delovnem dnevu manj medletno manjša za tri odstotke.

»Kazalnik razpoloženja v predelovalni dejavnosti se tudi maja še ni okrepil in je bil nižji kot v povprečni državi EU27, kar ne kaže na izboljšanje stanja v drugem letošnjem četrtletju,« je povedal Ivanc. Na nizkih ravneh ostaja tudi kazalnik skupnih naročil.

Nekoliko bolj optimistično sliko pa dajejo novice iz naših glavnih trgovinskih partneric; ne nazadnje slovenska predelovalna industrija tri četrtine proizvodov izvozi, večino v Evropo. Po besedah Ivanca se namreč proizvodnja PMI v območju z evrom zadnjih nekaj mesecev krepi, čeprav je še vedno pod mejo 50, kar nakazuje krčenje. Pozitivne novice so pred kratkim prišle tudi iz Nemčije, največjega slovenskega izvoznega trga. Dva vodilna ekonomska inštituta sta namreč nekoliko navzgor popravila napoved letošnje gospodarske rasti; na Ifu in kielskem inštitutu pričakujejo še vedno skromno 0,3-odstotno gospodarsko rast v letošnjem letu. »Vodilni kazalniki kažejo, da je industrijski sektor po dveh letih krčenja dosegel dno – čeprav na nizki ravni,« je komentiral vodja napovedi na kielskem inštitutu Stefan Kooths. Tu so svojo poletno napoved naslovili: »Luč na koncu predora.«