Z naložbo se bodo emisije pomembno zmanjšale

Vlada je sprejela paket podzakonskih aktov novega zakona o varstvu okolja, s katerimi določa strožje pogoje obratovanja ter spremljanja naprav za sežig in sosežig. Glede na odzive so z rešitvami zadovoljni vsi deležniki v spodnji Soški dolini. »Na tej poti sodelovanja z lokalno skupnostjo, občino in drugimi deležniki smo razvili sposobnost, da se lahko pogovarjamo in iščemo konstruktivne rešitve,« pravi dr. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cementa.

To označuje tudi kot pomembno popotnico za prihodnost, ker podjetje čakajo pomembne naložbe in prestrukturiranje, česar ne bodo mogli izvesti brez ustreznih dovoljenj in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Tomaž Vuk ocenjuje, da bodo po pridobitvi potrebnih dovoljenj v dveh letih zgradili več deset milijonov vredno napravo, ki bo z različnimi tehnologijami, med katerimi bodo nekatere prvič uporabljene v cementni industriji, pomembno znižala emisije iz proizvodnega procesa.

Kaj pomeni sprejetje podzakonskih aktov za vaše podjetje in kako vam je vsem deležnikom uspelo doseči kompromis?

Skoraj leto dni je minilo, odkar je bil objavljen prvi predlog tega paketa podzakonskih aktov in imeli smo dovolj časa, da smo lahko vse dileme ustrezno obravnavali. Zelo pomembno je, da smo vsi deležniki ugotovili, da nas povezuje skupni cilj. Zmanjšanje emisij je pomembno tako za nas kot seveda za lokalno skupnost in nevladne organizacije ter ministrstvo.

Prav tako smo v tem letu dialoga vsi pomembni deležniki ugotovili, da namen zakona ni zapiranje podjetij. Potem je bilo treba vzpostaviti še dovolj visoko stopnjo zaupanja med vsemi nami, da smo slišali drug drugega, in v takih okoliščinah smo potem lahko iskali skupne rešitve, ki ustrezajo interesom vseh strani.

Za nas kot podjetje in za zaposlene je to zelo pomemben korak, ker sprejeti podzakonski akti konkretizirajo, kar je določil zakon, in so tudi veliko bolj jasni. Podzakonski akti seveda sledijo osnovnemu namenu, ki je zmanjšanje vplivov na okolje oziroma zmanjšanje emisij, po drugi strani pa podjetju omogočajo, da se temu prilagodi, pri čemer natančno opredeljujejo, kako naj to stori. Negotovosti, ki je trajala skoraj leto in pol, je torej konec in zdaj vemo, kaj moramo storiti, kaj se od nas pričakuje, po drugi strani pa je za lokalno skupnost pomemben učinek tega zmanjšanje vplivov našega podjetja na okolje.

Vedeti moramo, da takšni industrijski objekti dajejo lokalnemu okolju veliko priložnosti za zahtevnejša delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki večinoma ostane v tem okolju. Prinašajo tudi veliko razvojno priložnost, in ker pri nastajanju novih razvojnih projektov dobijo še dodaten zagon, je pomembno, da pri tem sodelujejo vsi deležniki.

Kateri od treh aktov pa je za vas bistven in kaj je bilo ključno, da je v njem zapisano?

Za Alpacem Cement je najpomembnejša uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov, ki konkretizira zakon o varstvo okolja v delu. Ta določa enake pogoje obratovanja za sosežig, kot veljajo za sežigalnice. Seveda pa tudi pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu, ki uvaja nov pristop ter uvaja večjo transparentnost in večji nadzor nad industrijskimi emisijami. Mi smo to novost že od začetka podpirali, ker se nam zdi, da lahko pripomore h krepitvi zaupanja, kar je za razvoj podjetja zelo pomembno.

Uredba o sežigu in sosežigu natančneje definira mejne vrednosti, ki izhajajo iz zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za sežigalnice. Uvaja tudi nekatere stvari, ki jih zakon ni neposredno zahteval, na primer polurne mejne vrednosti, ki prinašajo večjo transparentnost. V preteklosti so naše polurne rezultate vrednotili skozi dnevne mejne vrednosti, zdaj ko je določena mejna vrednost za polurne emisije, je to bolj jasno tako za lokalno prebivalstvo kot tudi za podjetja.

Uredba tudi natančneje opredeljuje možnost uveljavljanja izjem za tiste parametre, pri katerih tehnologije še niso tako razvite, da bi omogočale doseganje enakih emisijskih vrednosti, kot izhajajo iz zaključkov BAT za sežigalnice. Opisuje tudi, kako podjetje izjeme lahko uveljavlja.

Če povzamem, rešitve, ki jih prinašajo pravilnik in obe uredbi, našemu podjetju omogočajo, da se prilagodi zakonu o varstvu okolja pri tem pa so pravila tudi jasneje postavljena, zato verjamemo, da bodo vsi postopki, ki jih moramo izpeljati, da se bomo lahko prilagodili, dovolj hitro stekli.

Kakšne ključne spremembe in prilagoditve so zdaj pred podjetjem? Kaj od vas zahtevajo predpisi?

Pri monitoringu emisij je zahtevano telemetrično pošiljanje podatkov v realnem času na ministrstvo za okolje. Emisijske parametre iz naše proizvodnje je že možno spremljati na naši spletni strani, kjer podajamo drseče 24-urno povprečje teh emisij. Sistem bomo morali nekoliko prilagoditi, da bomo zagotovili sprotni prenos. Ko bo nov sistem vzpostavljen, bomo poročali tudi o polurnih vrednostih, ki bodo ovrednotene z novimi polurnimi mejnimi vrednostmi.

Druga bistvena zahteva pa je znižanje emisij. Tudi na to smo delno že pripravljeni: od 12 parametrov jih lahko dosežemo sedem, za druge pa nam tehnologije, ki so na trgu dostopne, ne omogočajo, da bi sistem prilagodili novim mejnim vrednostim. Da bomo lahko izpolnili namen zakona in sledili novim podzakonskim aktom, bomo zgradili posebno napravo, ki bo dodatno obdelovala pline iz peči.

Investicija bo vredna več deset milijonov evrov, z njo pa se ne bo znižala samo koncentracija teh polutantov, ampak tudi absolutna vrednost emisije snovi, ki zapuščajo sistem. Emisije dušikovih oksidov bodo do dvakrat in pol nižje, za nekatere druge parametre pa bomo dosegali do petkrat nižje vrednosti, kot jih imamo.

Lahko zatrdim, da z investicijo ne bomo imeli kozmetičnih popravkov emisij, ampak bodo to zelo pomembni premiki k občutnemu zmanjšanju naših vplivov na okolje.

Naprava, ki jo bomo zgradili, je sestavljena iz več tehnoloških sklopov. V enem delu bo potekala katalitična redukcija dušikovih oksidov, podobno kot pri katalizatorjih v avtomobilih. Drugi del bo obravnaval organske emisije, ki v proizvodnji ne izhajajo iz sosežiga, ampak iz surovine (kamna). V napravi bodo te snovi še enkrat izpostavljene temperaturi nad 850 stopinj Celzija za več kot dve sekundi, kar so pogoji, ki veljajo za popolno izgorevanje vseh snovi v sežigalnicah.

Naslednji tehnološki sklop – ta bo v industriji cementa uporabljen prvič – bo pomemben za zniževanje drugih emisij, kot je amonijak. Govorimo o res zelo kompleksni napravi, zato bomo potrebovali nekaj več časa za gradnjo.

Kateri pa je prvi korak do te naprave?

Prva faza po sprejetju podzakonskih aktov je pridobitev ustreznih dovoljenj. V novem okoljevarstvenem dovoljenju bo še bolj jasno razvidno, kakšni so dejanski pogoji, ki bodo veljali za nas. To bo temelj, da se bomo z dobavitelji opreme lahko dokončno dogovorili o zasnovi naprave in da bomo lahko začeli graditi celotni sistem.

Naj pa dodam, da je nova slovenska zakonodaja na področju emisij najstrožja v EU, in ko se bomo prilagodili, bomo imeli najstrožje okoljevarstveno dovoljenje in tudi najnižje mejne vrednosti v EU v cementni industriji.

Čaka nas torej najprej pridobitev okoljevarstvenega ter – ker bomo morali graditi – gradbenega dovoljenja, nato pa naročilo in postavitev naprav. Pričakujemo, da bomo za postavitev potrebovali približno dve leti. Želimo, da bi bila dovoljenja čim prej izdana in da bi čez dve leti od takrat že obratovali po novem.

Je to zelo optimističen načrt? Pri umeščanju objektov v prostor se pogosto zatika.

Vsi si želimo, da čim prej uresničimo zahteve zakona, tudi pristojno ministrstvo. Lokacija, kjer nameravamo napravo postaviti, je že predvidena za industrijsko gradnjo, tako ne pričakujemo večjih zapletov, seveda pa ni mogoče predvideti vsega, kar bi se lahko zgodilo. Želimo, da bi proces potekal čim bolj gladko in čim hitreje, zato želimo k temu povabiti vse zainteresirane deležnike, tako da bomo morebitne dileme, ki bi se pojavljale, sproti reševali. Na podlagi dosedanjih pogovorov ocenjujem, da imamo vsi isti cilj – da bi naprava čim prej začela delovati, in verjamem, da bomo konstruktivno sodelovali.

Kakšna bo po končani investiciji cementarna v primerjavi s sedanjo?

Imeli bomo napravo, ki bo v cementni industriji precedens. Sposobna bo znižati emisije na najnižjo možno raven, ki jo zdaj omogočajo tehnologije. Pomeni, da bo v absolutnem smislu iz naše proizvodnje izhajalo bistveno manj onesnaževal kot jih zdaj. To bo pomemben tehnološki korak naprej na področju obvladovanja emisij v cementarnah nasploh. Vsi se prilagajamo in uvajamo nove, napredne tehnologije in v določenem času jih bodo uvedle tudi druge cementarne. Ampak mi bomo prvi naredili naslednji korak in bomo verjetno nekaj časa pred povprečno industrijo cementa v Evropi.

Po drugi strani bodo različne tehnološke rešitve pomenile tudi večjo kompleksnost obratovanja, s tem pa zahtevnejše procese za naše zaposlene v proizvodnji in vzdrževanju. Vendar pa bo mogoče tudi večje ločevanje med tehnologijo proizvodnega procesa in tehnologijo obdelave emisij, kar bo omogočilo optimizacijo znotraj teh procesov in priložnost, da procese še bolj izpopolnimo.

Kakšna priložnost pa je ta investicija za podjetje s poslovnega stališča in tudi z vidika tega, da boste nekatere tehnologije uporabili prvi v panogi?

Mislim, da je to zelo zahteven projekt – če to ne bi bilo tako, bi takšna naprava verjetno že stala kje drugje. Ko postavljaš nove stvari, ki morda pomenijo standard za industrijo v prihodnje, je to priložnost za učenje novih stvari in postavitev tehnoloških sklopov tako, da ob zmanjševanju emisij optimiziraš tudi druge sklope v proizvodnem procesu.

Takšen projekt je mogoče izpeljati samo z vrhunskimi dobavitelji opreme, od katerih se lahko vedno kaj naučiš. Ne nazadnje se poveča prepoznavnost, tudi to drži. Alpacem Cement bo imel najstrožje zakonodajne standarde v cementni industriji ter bo posledično dosegal najnižje emisijske vrednosti v EU. Na to moramo biti vsi ponosni.

V preteklosti ste načrtovali večstomilijonske naložbe v posodobitev cementarne, tudi za uresničitev trajnostnih zavez. Koliko ste v novih okoliščinah te načrte spremenili?

Že prej smo načrtovali posodabljanje proizvodnje tudi v smislu zmanjševanja emisij. V najbolj ambicioznih načrtih smo imeli postavitev sklopa, ki bi tudi pomembno znižal emisije. Z zahtevami, ki jih je prinesel zakon o varstvu okolja, smo idejo še nadgradili. Celotni proces, ki smo ga načrtovali, se je časovno malo zamaknil, se pa ne odmika od osnovnega načrta, ki smo ga imeli.

Po drugi strani delamo številne korake za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Tako smo v zadnjih petih letih zmanjšali ogljični odtis našega povprečnega cementa za približno šest odstotkov. Na trgu imamo tudi cement, ki ima za 20 odstotkov nižji ogljični odtis od povprečnega cementa, ki ga tržimo, in zdaj si prizadevamo, da bi ga investitorji tudi pogosteje uporabljali.

Napredujemo tudi pri prehodu na obnovljive vire energije, zato smo že pridobili gradbeno dovoljenje za postavitev dodatne sončne elektrarne.

Industrijska strategija EU za industrije, ki jih bo težko razogljičiti, predvideva zajemanje CO₂, v prvi fazi pa njegovo skladiščenje. Vidimo, da ti procesi potekajo počasneje, kot smo na začetku mislili. Odvisni smo od razvoja infrastrukture v naši okolici, šele ko bo vzpostavljena, bomo proces lahko izpeljali do konca.

Tako da pripravljamo vse potrebno, da bomo pripravljeni na zajem, ko bo možnost, poskušamo pa tudi soustvarjati infrastrukturo. V zadnjih dveh letih smo veliko časa namenili iskanju logističnih poti za transport CO₂, vzpostavili smo stik z vsemi lokacijami, kjer projekti za skladiščenje dobro potekajo in bi jih v prihodnje lahko uporabili.

Kakšen pa je napredek na področju uporabe vodika, glede na to, da vaše podjetje sodeluje v projektu Severnojadranska vodikova dolina?

Zgodba je podobna ali pa še zahtevnejša kot pri zajemu in skladiščenju CO₂. Uporaba vodika kot alternativnega vira energije je močno povezana s tem, koliko električne energije iz obnovljivih virov imamo na razpolago. Vodik je sicer mogoče pridobivati tudi iz plina ali nafte, a to ni smisel prehoda, želimo ga imeti kot obnovljiv vir energije. Vsak od partnerjev, ki sodeluje v projektu vodikova dolina, prispeva delček k razvoju tega, so pa procesi počasnejši, kot smo si mogoče na začetku želeli priznati.

Vsi v verigi, ki bo pripeljala do širše uporabe vodika, imajo izzive. Na primer, zatika se pri dobavljivosti vodikovih vozil – te smo nameravali testirati pri transportu naših izdelkov. Težave se pojavljajo pri proizvodnji čistega vodika, kajti vidimo, da presežke energije, pridobljene iz obnovljivih virov, lahko porabimo drugje. Pod črto: treba bo imeti več potrpljenja, hkrati pa moramo biti odprti za te rešitve in se pripraviti na čas, ko bo uporaba mogoča.

Kako pa cementarna posluje letos? Kako vplivajo napete in nestabilne razmere v svetu?

V zadnjih dveh ali treh letih se razmere na naših tradicionalnih trgih, to so Slovenija, kjer prodamo večino svojih izdelkov, Italija in Hrvaška, niso tako močno občutile, kot so se v Avstriji, Nemčiji in drugod po Evropi. V prodaji smo v teh letih dosegali dobre rezultate.

Lani so se povečali pritiski na cene surovin in stroške dela, kar je vplivalo na naš poslovni rezultat, dobiček se je znižal za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2023. Letos tudi na naših trgih, zlasti v Sloveniji, zaznavamo zmanjšanje povpraševanja, kar je sicer pričakovano glede na to, da so nekateri infrastrukturni projekti, ki so potrebovali cement, končani ali se zaključujejo. V prvi polovici leta smo poslovali relativno dobro.

Verjamem pa, da se bomo lahko prilagodili zmanjšanju povpraševanja ter poslovali na takšni ravni, da bomo lahko izpeljali razvojne načrte in postali cementarna z najnižjim vplivom na okolje v EU.