Več kot polovica slovenskih športnic in športnikov je do 18. leta starosti doživela eno izmed oblik zlorabe v športnem okolju – najpogosteje čustveno in fizično nasilje, sledi pa zanemarjanje. Skoraj vsak peti je poročal o izkušnji spolne zlorabe. To so ključne ugotovitve prve obsežnejše raziskave o prisotnosti zlorab v slovenskem športu, ki jo je opravila magistra psihologije Ines Lebar z Univerze na Primorskem.

Raziskava, v kateri je sodelovalo 352 športnikov, članov Olimpijskega komiteja Slovenije, temelji na mednarodno uveljavljenem vprašalniku CASES (Child Abuse in Sport: European Statistics). Udeleženci so anonimno poročali o svojih izkušnjah v športnem okolju do dopolnjenega 18. leta starosti. Rezultati so zgovorni – in zaskrbljujoči.

Športnice bolj izpostavljene, športniki več fizičnega nasilja

Zlorabe so poročali tako moški kot ženske, vendar je raziskava pokazala pomembne razlike med spoloma. Športnice so v večji meri poročale o vseh oblikah nasilja, zlasti o čustvenem in spolnem. Športniki pa so bili pogosteje izpostavljeni fizični zlorabi – med drugim kazenskim treningom, grožnjam, prisilnemu treniranju kljub bolezni ali poškodbi.

Med čustvene zlorabe so udeleženci raziskave uvrstili žaljenje, kričanje, ignoriranje, grožnje z izključitvijo iz kluba, prisilo k sodelovanju v ponižujočih ritualih ter pomanjkanje podpore in pohval. Skoraj vsak drugi vprašanec je poročal o zanemarjanju – slabi zdravstveni oskrbi, nevarnih vadbenih pogojih ali neustrezni opremi.

Skoraj petina sodelujočih je poročala o izkušnji spolne zlorabe, bodisi brez stika (npr. neprimerni komentarji, prisila k ogledu spolnih vsebin) bodisi s fizičnim stikom (spolno dotikanje, poljubljanje, prisilni spolni odnosi).

“Zlata doba učenja” in zlomi zaupanja

V športu velja zgodnje otroštvo za t. i. “zlato dobo učenja”, ko otroci oblikujejo svoj odnos do športa, discipline, tekmovalnosti in telesa. Prav zato ima vloga trenerjev ključen vpliv – pozitivna izkušnja lahko športniku omogoči osebno rast in zdrav razvoj, medtem ko zloraba moči pusti dolgoročne posledice na samozavesti, odnosih in duševnem zdravju.

Zaskrbljujoče je, da je večina nasilja v športu skritega: o njem se ne poroča, ne obravnava se ga kot resen problem ali pa se ga celo normalizira kot “del športa”. “Do zlorab pogosto pride zaradi neravnovesja moči, pomanjkanja ozaveščenosti in odsotnosti varnih mehanizmov prijave,” opozarja avtorica naloge.

Avtorica ugotavlja, da v Sloveniji dolgo ni bilo sistematičnih podatkov o razširjenosti zlorab v športu, kljub odmevnim primerom v tujini in posameznim razkritjem pri nas.